Rezalna hitrost

[vili]

accu:

pa od kot imate v buči to "trdokovinsko", to so največkrat sintrani karbidi - praški, med seboj največkrat povezani s kobaltom, mislim da veš kaj to je, haha, , pa me spet malo zbrcajte..., če mi še dovolite, s sinter karbidi je začel pa krupp, ameriji pa so začeli pred njimi z litimi - steliti karbidi..., se pa v strojništvu niso najbolj obnesli zaradi krhkosti...

[kenny]

Povem kar vem po mojih izkušnjah. Rezalno hitrost je potrebno prilagajati materialu. Omenil si poboljšano in ocr. Verjetno kaj v rangu 1.7225 - 1.2379. Pri takih materialih se zmanjšanje rezalne precej pozna pri obstojnosti orodja. Če imaš na navadnem konstrukcijskem jeklu rezalno proti 200 je pri takih materialih pametno delati z okoli 100-130 (seveda odvisno od orodja in dotičnega materiala). Sploh ocr vm rad izrablja orodje. Že če ga daš na tračno žago in primerjaš recimo z 1.2312 je kot noč in dan. Za alu/barvne kovine/plastiko se splača kupiti namensko alu orodje, dela neprimerno boljše kot orodje za jekla.

Pomik mora biti vedno zadosten da nastajajo lepi odrezki. Če imaš premajhnega, je obraba orodja precej povečana saj rezkar/sveder namesto da bi rezal bolj "liže" material.
Praktični primer: Serijsko vrtanje inox 321 15mm debeline, fi13 dormer hss, namenski za inox (karbid ni prišel v poštev zaradi netogega vpetja). Svedre je dobesedno topilo. Problem preveliki obrati, premajhen pomik. Na koncu smo prišli do 300 obratov in 0,25 mm/obr pomika, sveder zdržal več sto lukenj pred ponovnim brušenjem.

Po youtubu je vse lepo videti, samo moraš vedeti da je vse "našponano", pri takih parametrih je obstojnost zelo vprašljiva.

Zelo pomembna je seveda togost. Če vrtaš 100 mm debel kos fiksno vpet je eno, če vrtaš nek tanjši kos, slabo vpet je drugo. Karbid ne prenaša dobro kakršnih koli vibracij ali šokov (tudi toplotnih). Za rezkarje je pametno kupiti take z neenakomerno špiralo, da ne pride do resonančnih vibracij.

Vse se začne in konča pri denarju. Delati malo počasneje in prišparati orodje ali delati na polno in dati več za orodje. Tu si moraš pa preračunat kaj se tebi splača. Sam doma delam skoraj izključno z kitajskim orodjem. Za kar delam trenutno ni druge ekonomske računice.

[vili]

zelo na grobo: tehnolog rezanja mora poznati stroje, kakšni so , poznati mora materiale, ki jih bo obdeloval in poznati mora orodja, kaj mu ta nudijo, ni pa vse zveličavno kar piše v katalogih, ja sem se jebal s sandvikom, pa seko-jem, na koncu sem dal pa gor sintal zagreb je šlo u nulo.... šlo je pa za 2 toni++ težak kos na karuslu, podrejat lukno cca 500 v H7 cca pol m dolgo ..., špan je pa laufal cca pol ure... je kar malo pekla glava..., da bo zržalo orodje mero in da, bo zadovoljiva kakovost obdelave tam cca N6, ja rezanje je kar zajebano, ni vse v kao nekih "kalkulatorjih" ampak so najpmembnejši kilometri na mšinah..., samo to...

[vrzi1]

Ko sem pred dvemi desetletji in več v Sandvikovem katalogu prebral dejstvo o stroških, nikoli več v načrtovanju postopkov obdelave nisem šparal s parametri rezanja. Slike ne morem prilepiti. Ampak v prikazu stroškov proizvodnje orodje predstavlja od 1 do 3 procente. Ponudba proizvajalcev orodij je sedaj tako velika, da se je hitro našel dobavitelj z boljšo obstojnostjo. Res pa moraš imeti serije, da vse to lahko probaš. Recimo okoli milijon na leto je kar dovolj za tak tehnološki iziv. Ker je obdelava potekala na liniji je bilo pomembno loviti takt delovanja linije.

[vili]

vrzi:

tako pravi pa ata KRAUT...:

WP_20240120_001.jpg (786.12 KiB) Videno 15323 krat

[mili1511]

Malce bom nesramen, ampak od takrat ko je ata Kraut napisal tole knjigo se je na področju tehnologije in materialov marsikaj spremenilo, tako da mu ravno vse za verjet.

[vili]

samo princip rezanja se ni nič spremenil, že stoletja enako, ja spreminjali - se pa materilai, stroji in seveda orodja to mi je jasno, sem kar nekaj predrejal, prefrazal , vrtal, brusil ( na fortunah)..., s kraut.om sem želel samo potrditi vrzi - jevo razmišljanje, je pa to poglavje v kraut-u napisal profa pepo puhar, vrhunski odrezovalec, če se ne motim, ja vrzi ima prav, "šparanje" orodja še ne pomeni, da si kaj prišparal ampak je dobro kaj vreči na papir, da vidiš kje so optimumi..., samo to..., je kraut kar prava zadeva "nič bat"....

ja ko smo še v jugi tam 75 nabavili "sandvi-ka", ja je pa bila to druga pesem, ampak so bili stroji malo bogi za tiste parametre, ki so jih dovoljevala ta nova orodja "sandvik, seko, sintal, pa še kdo, pa tudi razmišljanja je bilo potrebno spremeniti...

[CNC tehnologija]

Nekoč so bili časi, ko je bilo 15 minutno vrtanje še v "modi"...
Danes se ti lahko primeri, da moraš s istim setom PKD orodij izdelati 20.000 kosov v toleranci H7.
Če tega ne zmoreš sam, bo pa nekdo drug....

[fikus_]

20.000 kosov v H7 ni težava narediti, če imaš primeren stroj in orodje (četudi zdrži "samo" 15 min).
Večji izziv je ekonomija, da to delaš s profitom, ki ti omogoča preživetje in razvoj firme ter da imaš še sam+zaposleni nekaj od tega.

[vili]

optimalni stroški so približno tam kjer se sekata krovulji stroškov za orodje in pa čas izdelave, mislim, da je nekaj takega, če se ne motim, "stroški" orodij rastejo s hitrostjo rezanja - obstojnost, "stroški" izdelave pa padajo s hitrostjo izdelave, stroški stroja, jebiga malo ekonomije ne škodi, pa imej ti karkoli...

[CNC tehnologija]

20.000 kosov v H7 ni težava narediti, če imaš primeren stroj in orodje (četudi zdrži "samo" 15 min).
Večji izziv je ekonomija, da to delaš s profitom, ki ti omogoča preživetje in razvoj firme ter da imaš še sam+zaposleni nekaj od tega.

To se razume samo po sebi.