Varjneje jekla

[Tiger]

Hi

Zanima me, kako se poškoduje visoko legirano jeklo 1.2343, če se vari pri prevelikem toku in je potem trdota
zvara 60 HRC ali še celo več, namesti 41 do 47 Hrc. Kaj se zgodi z strukturo materijala ,ogljikom in ostalimi legirnimi elementi?

LP

[magnum44]

Kot prvo, jeklo 1.2343 po varjenju težko dobi 60 ali več HRC, ker se normalno lahko kali na maksimalno 55 HRc, več se preprosto ne da doseči.
Pri varjenju pa pretališ materijal in dodajaš nekaj dodajnega. In če je ta približno enak, je mešanica - zlitina (saj jeklo je zlitina) približno enaka. Ker se to jeklo kali lahko že z ohlajanjem na zraku, je pač na mestu vara trše. Pa to ni problematično. Problem so cone med tekočo in trdno fazo, kjer nastajajo visoke napetosti, in lahko pride do razpok. Legirnih elementov pa odgori zelo malo. Saj je menda jasno: EPŽ ali ESU jekla ali pretaljena v vakumu se tudi v celoti v zadnji fazi izdelave pretalijo, legirni elementi pa ostanejo. Zakaj bi pri varjenju v zaščitni atmosferi izgoreli ?.
Je pa dejstvo, da se na varjencu pač var pozna, tudi če variš pred kaljenjem, kališ na 1030 st, kasneje obdelaš, var je po poliranju viden. Če variš pred kaljenjem je var potem OK, če pa če končano gravuro popravljaš, je potrebno napetostno žarjenje gravure na cca 20 st nižje od zadnje popustne temperature.

[Tiger]

Hi

Pri varjenju materijala 1.2343 je z previsokim tokom brez težav doseči trdoto 60 ali več Hrc z ustreznim dodajnim materijalom. To govorim iz prakse. Zanima me, kaj se zgodi z ogljikom v zvaru in okolici zvara, ker je logično, da je pri prevelikem toku, tudi temperatura višja in poškoduje materijal zvara in okolico zvara. Znano je, da če se v jeklarni materijal pregreje, je potem ta materijal negarantirane kvalitete in ni več uporaben, za kar je bil namenjen.

LP

[vili]

tigr, kaj pa naj bi bilo po tvoje v jeklarnah pregrevanje jekel, jekla s talijo tam pri 1400...1600°C, in kolika je ta temperatura pregrevanja, kaj misliš, da ga ne morejo popraviti ali kaj, v jeklarnah verjami so čarovniki-alkimisti in oni teh fint o nekem pregrevanju in ne vem čem, kar se sliši za šankom ne poznajo, kaj misliš, da bodo pregreli in zaj... saržo nekaj destton KAO orodnega jekla po 10€/kg in ga potem prodajali po 0.5€/kg kot "betonstahll" malo morgen, daj imej pamet, vzami v roke kak metalurški priročnik ali kaj podobnega.
ti je pa magnum lepo napisal, če variš s podobnim materialom potem 55HRc, če pa z "ustreznim" pa zakaj ne bi več, sploh ni ovire, če so v zlitini legirni elementi, ki širijo martenzino področje: C, Cr, V, W, če je teh v dodajnem materialu več kot v osnovnem, lahko dobiš višjo trdoto vara, kot osnovnega materiala

[Tiger]

Hi

Vili, Vili, sem vprašal kaj se zgodi z ogljikom pri pregrevanju. Nisem nikogar žalil kot vi, stvar bontona. Kar sem pa zgoraj napisal o pregrevanju materijala, sem pa izvedel v šoli pred 25 leti, razen če je danes drugače z novimi tehnologijami, zato pa vprašam. Vem pa iz prakse, da tisti zvar, ki je narejen pri previsoki temperaturi takoj poči in pade stran od osnovnega materijala.

LP

[magnum44]

Še enkrat: prevelik ali premajhen tok ni problem. Pri varjenju z acetilenom plamen doseže neko maksimalno temperaturo, pri varjenju z električnim oblokom prav tako. Z večjim ali manjšim tokom nimaš višje ali nižje temperature obloka temveč v materijal vneseš v enakem času več ali manj toplotne energije, torej se materijal hitreje ali počasneje tali, pretaljena cona je širša ali ožja. Nekateri filozofirajo in pametujejo naprimer o laserju, kako je oh in sploh boljši. Tudi tu MORAŠ JEKLO raztaliti, če ga hočeš zavariti. Razlika je v natančnejšem vnosu toplote na natančno določeno točko: pač variš pod mikroskopom, če delaš s TIG-om, pa gledaš skozi masko, in toliko tudi dobro vidiš. Sam ogljik pri visokolegiranih jeklih pa itak ima najmanjši vpliv. In ne kar zgori. Kot ne zgorijo ostali legirni elementi. Saj izgoreti pomeni vezati se s kisikom in ker tega ni, ne izgorijo (zaščitna atmosfera). Pregrevanje, o katerem pišeš, da si se učil v šoli, pa preprosto pomeni spremembo (rast) kristalnih zrn, prerazporeditev kristalne rešetke in podobno, ne pa nujno odgorevanje ogljika. In teh 60 HRC: vsak materijal se običajno vari s podobnim dodajnim materijalom, razen če hočeš v varu posebne lastnosti (trdo navarjanje...). Kritična cona pa je vedno na meji med pretaljenim in nepretaljenim materijalom.

[vili]

če si vzel moje pisanje kot žalitev, prav, ampak nisem hotel nikogar žaliti, morda sem bil res malo ciničen , ampak bog pomagaj, hotel sem samo, da je potrebno malo pogledati tudi kakšno res strokovno literaturo, najbolj me je pa zbodlo tisto o jeklarnah, lepo te prosim, fantje v jeklarnah, bodi brez skrbi obvladujejo svoj posel in ne zafurajo sarž tja v tri dni, delajo z jeklom v tekočem - kapljevitem stanju, ti je pa magnum lepo napisal, kaj se dogaja z jekli pri varjenju, varjenje ni nič drugega kot metalurgija v malem, ki pa zna biti pri nepoznavanju stroke zelo slabo nadzorovana in tu so problemi. vedeti je treba, kaj legirni elementi v jeklu povzročajo, ko se ta na različne načine termično obdelujejo. toliko zaenkrat