Klasicna struznica

[Deutz]

.....Sprašujem za izdelavo kaksnih majhnih kosov, razlicne puse in kaj podobnega. Ko imas enkrat staro klasicno struznico zasidrano je konec, tole se vsaj da prestavlat, zato me samo zanima ce je kdo imel kaj podobnega doma, iz prve roke bi rad odgovoril.

Ja... sem podobno imel na uporabo en čas... hm.. ja.. da se ! Ampak pomalem in prvilno nabrušeni noži. Dobro bi bilo da je postaviš na kakšno betonsko plato vsaj 10 cm debelo in privijačiš ker je prelahka za kar koli resnega.. hitro pride v kakšno rezonanco in zavibrira če ni trdno pritrjena...
Cela stružnica je lažja kot pa sam suport na neki "ta pravi" ampak to ne pomeni da se počasi ne da izdelat manše kose... Uspešno sem postružil tudi fi 200 mm ampak z majhnim podajanjem in je trjalo celo večnost... natančnost ?? ..odvisno od tebe... 0,02mm malo težje. Poštelat matico špindla iztuširat vodila na prečnem suportu ... kot igrača je super ...

[nabijač]

..... Poštelat matico špindla iztuširat vodila na prečnem suportu ... kot igrača je super ...

Zanima če je tu kdo, ki pozna postopek tuširanja površin in je to že delal in če lahko prosim opiše kako to gre. (Včasih probam kakšno površino ročno poravnati a bolj improviziram in uspeh ni najboljši )

Jaz si predstavljem, da je to natančno merjenje površine z merilno uro in označevanje odstopanj na njej z barvo. Potem sledi "šobanje" visokih delov, kjer se nato ročno z električno gnanim nožkom, ki se pomika naprej in nazaj odrezuje majhne površinice manj kot mikronske debeline. Tako se odpravlja neravnine in postopek se ponavlja dokler cela površina ni zahtevano ravna.

Kaj je prednost tega načina? Ali se to dela zaradi boljšega mazanja zaradi bolj hrapave površine, ki ostane po šobanju? Ali se tako ročno popravlja le stare obrabljene površine, če ni možnosti ponovnega brušenja? Ali z brusilnimi stroji take ravnosti ni možno doseči?

[vili]

ha "tuširanje"..., to so fantje iz "bregane" (vojno remontni zavod, stroga konspiracija... ) pri nas počeli pred kakimi 40+ leti, glej moraš imeti kar nekaj orodja, kalibrov, najvažnejše so pa "absolutno ravne" justirne letve, gladke in nevem kakšne justirne letve, težke tudi nekaj 10 kg, so nam "rihtali" stružnice, univerzalke in karusle, freze..., tuširanje "šabranje" je dokaj enostavno, letev premažeš z indigo in "podrajsaš" po vodilih tam kjer ta justirna letev pusti barvo potuširaš, "pošabraš", to ponavljaš v nedogled, doler ni slika teh odtisov enaka po celi površini vodil, so pa imeli samo ročne "šaberje", nobene elektrike..., je pa dobro pogledati malo enega nemca, mislim, da je SCHLESINGER..., sem že nekaj pisal o njemu..., glede justiranja obdelovalnih strojev...

ja s "šabranjem" pa na vodilih delaš žepe za mazivo na mehkih osnovah, brušenje, seveda gre, ampak na trdih kaljenih vodilih (novejše tnp-jke, vfd-ke, nodularna litina, ta seda kaliti, ne siva, danes imajo motorji kolenčaste gredi iz "nodularne" litine, ležaje pa zakalijo kot jeklo, če še ne veste je pa bil prvi tak motor - "revolucija", resnično, vsa avto industrija je padla na rit..., FIAT 128, ja stoenka, če želite bom šel zgodbo... pol pa cnc-jke), zakaj ne, smo imeli ena in druga "jajca" v produkciji..., so pa bile so še sani obložene z mehkejšimi materiali se mi zdi s kot nekimi "trostiti", ki so so se obrabljali..., ma to ni več tehnika to je že filozofija..., smo imeli pa karusel, ki je "laufal" na oljni "blazini", če ni bilo tlaka olja ni "zalaufal"...

[Deutz]

....(Včasih probam kakšno površino ročno poravnati a bolj improviziram in uspeh ni najboljši )....

Prav ta "improvizacija" je ključ za uspeh !! Če bi imel vrhunsko natančne in vrhunsko drage stroje ne bi bilo treba zapravljati čas na improvizacije, ampak tudi v takšnih situacijah se večkrat pojavi potreba za improviziranje.

Za ljubitelje bo naslednje dovolj za začetek:

Tuširanje (strganje, grecanje, scraping, tuschierung >>ebene Metalloberflächen herstellen (durch Abschaben der erhabenen Stellen, die vorher sichtbar gemacht wurden)) ima dvojni pomen pri ročni obdelavi:
1.)doseganje ravne površine oziroma prilagajanje na neko drugo površino (lahko tudi ukrivljeno)
2.)doseganje "grobe" površine zaradi dostopnosti mazila

Pri izravnavi površine je potrebna referenčna ploskva na katero se prilagajaš. Za ravnost se uporablja granitna ali pa litoželezna plošča ki je vsaj za eno decimalo natančnejša od tvojih potreb. Te plošče je tudi potrebno občasno preverit in popravit .

... miza se drugače takole popravi..
https://www.youtube.com/watch?v=EWqThb9Z1jk

Na mizo se v tankem sloju nanese barva in se na njo položi ter rahlo prtisne in premakne ploskva ki jo želiš poravnati. Na višjih mestih se prime barva in ta mesta z šaberjom ali pa na grobo z brusilnikom delno odstraniš. To ponavljaš dokler ni cela površina enakomerno obarvana z majhnimi madeži. (Part 1 in Part 2)

Vodila stružnice se ponavadi natančno brusijo in se potem ploskve vodil na saneh z tuširanjem prilagodijo na obrušena vodila postelje. Obrabljena vodila pa se lahko delno popravijo z tuširanjem. Pri križnem suportu se medseboj prilagajajo vodila ob uporabo referenčnih letev(ki jih je občasno treba preverit in popravit) dokler se ne doseže enakomernost v vseh pozicijah. Tuširajo se tudi drsni ležaji in marsikatere druge povezave ne glede na to ali se med seboj premikajo ali pa je potreben le natančen stik pri fiksiranju.
Seveda obstajajo različne metode in orodja od ročnih do mehanskih.

2.)Za tuširanje gladkih površin zaradi dostopa maziva se uporbljajo različni vzorci enakomerno po celi površini.

[vili]

pa še ena zgodba: kako se je ena nemška podmornica, 2.s.v. rešila z atlantika, da se je privlekla do bresta v franciji, "zgoreli" so ji ležaji na glavnem motorju, tlaka ni bilo???, kaj zdaj, glavnemu inženirju je prišla - padla ideja, v žepu je imel cigarete, in "stanjol" papir..., uau Eureka, motor so odprli in ves štanjol (čokolada), kar so ga imeli na podmornici so porabili, da so obložili ohišja ležajev in se "privlekji" do bresta - baze, morda je ta zgodba tudi kje na mreži...

[nabijač]

Vili, Deutz, hvala vama za pojasnila. Deutz, ti si pa napisal celo kot cel članek, hvala, sigurno bo še koga zanimalo.
Sicer ne vem ali se s tem kdo v sloveniji ukvarja in koliko ljudi to sploh zanima. Verjetno pa se ta postopek poučuje na poklicni strokovni šoli.

Tole tematiko sem preučeval že pred časom, a se mi je ustavilo pri meritvah. Imam neko jekleno merilno mizo, kjer z merilno uro redno merim višine in vzporednosti. Na njej lahko najdem odstopanje vzporednosti do stotinke zato sklepam, da je ta plata točna do ene 0,01mm. Bom pa moral nujno nabaviti eno merilno uro, ki bo šla do 0.001mm, če bom hotel kaj resno premerit in potuširat. Najprej pa bo z njo seveda treba ugotoviti koliko je ta jeklena merilna miza sploh ravna. Mogoče po nekem točnem vodilu po tej plošči peljati mikronsko merilno uro po celi površini in v več smereh.

JeklMerMiza.jpg (140.9 KiB) Videno 8876 krat

[vili]

glej, ko so fantje "justirali - barvali" vodila strojev pred tuširanjem - šabranjem, so letve potegnili iz zabojev dobesedno iz "vate" in zopet polagali nazaj v to "vato", to niso šale, ena taka miza kot jo imaš ti je pa lahko tudi malo, "tako - tako", kdo ve..., sicer izgleda lepo...

[Deutz]

... Mogoče po nekem točnem vodilu po tej plošči peljati mikronsko merilno uro po celi površini in v več smereh.

Ne bo šlo če po mizi pelješ komparator 0,001 ker se bo tipalo zatikalo v vdolbine ki pa ne motijo za ravnost mize. Moral bi zajeti neko povprečje precej večje od površine tipala na komparatorju.
Tukaj je to lepo razloženo
Pri merjenju pa je treba upoštevati tudi nagib ki ga povzroči neravnost !! in je obrazlaga tukaj

Rezultate merjenja pa bo še treba intepretirati !! ...za to pa rabiš neke standarde !!

[vili]

da boš izmeril mizo kar z nekim držalom in gor uro ma ni šans, nimaš "refernc", slo bi z "justitnimi letvami" in jih postaviš na ploščo in po njih "voziš" merilno uro, recimo, da je "znucana" samo nekje na sredini, kjer je največja "frekvenca" in to preverjaš križno, ali pa na nekem CNC "mess pruftiš"- u..., kakšnem zeisu...,

ko pa s komperatorjem izmriš "luknjo" in z "justirnimi letvami" pobarvaš nevem kaj pa "šaber" v roke in šabraš - tuširaš, dobro lahko daš tudi na "flah šlajfarco" ampak znajo zahebat, bodi previden..., to gre po "jajcih"..., peče...

[nabijač]

Ja itak da tele železne plošče ne bom dal na nek ploščinski brusilni stroj, da bi jo popravili, ker bi jo po moje bolj verjetno le pokvarili, niti šabati je nisem mislil. Ima seveda precej raz in tudi nekaj poškodb a je površina še originalno obdelana. Če na njej merim vzporednost nekega kosa ga navadno pomerim večkrat in to na različnih mestih plošče in v rangu ene stotinke do kamor mi merilne ure nesejo so meritve povsod praktično enake in ponovljive. Lahko pa da je zvita ali ukrivljena. Tega ne morem zanesljivo pomeriti. Bom pa nabavil merilno uro za meritev tisočink in bom za začetek meril po enakem postopku, nato pa razmišljal naprej.

Sicer mi pri mojih skromnih projektih povsem zadošča natančnost, ki jo lahko dosegam, a če bi šel popravljat prečna vodila od enega majhnega ploščinskega brusilnega stroja pa bi bilo mogoče treba iti vsaj malo pod stotinke in natrenirat postopek tuširanja.

[Deutz]

Zanimivo gradivo na temo meritev merilnih plošč !
http://repozitorij.fsb.hr/319/1/01_09_2 ... ni_rad.pdf

[nabijač]

Pa naj še kdo reče da so punce samo za v kuhinjo:
https://www.youtube.com/watch?v=H0MwCyWeP7I

(Sicer pa sem rahlo v dvomih, da je res punca. )

[Deutz]

(Sicer pa sem rahlo v dvomih, da je res punca. )

je...je..

[nabijač]

Zanimiv film, kako so v "starih časih" naredili stružnico, da je bila res taka kot se zagre:
https://youtu.be/nQaAKUAzK0w