Moja najbolj odkritosrčna izjava do sedaj - niti mama in ata nista vedela za to : ko sem se moral v sredini 70. let odločati o poklicu, sem imel resno težavo. Po očetovi strani sami mizarji, po mamini strani sami kovači

. Oba poklica tako degradirana, da povprečna bajta s šlosarjem ni nikakor preživela, če nisi imel zraven še štale z vsaj enim bikcom in dvema prašičema
Zato sem šel na kemijo. Potem sem se zezal z njo naslednjih 10 let, bil večino časa celo mentor pripravnikom iz srednje šole, dokler me ni življenje samo potegnilo nazaj v strojništvo. Saj ni bilo tako švoh, zadnjih nekaj let sem bil celo v razvoju in sem smel tudi čarati ...
Danes mi je žal tistih 10 - 15 let, ker - niso ravno zapravljena, ampak zagotovo bi bilo več iz vsega skupaj, če bi me nekdo takrat pri rosnih 14. letih samo malce "pahnil" v pravo smer. Če bi bilo okolje malce bolj prizanesljivo kovinarjem itd ... bi se zagotovo lažje odločal.
Tudi danes ni nič bolje. Bom direktno napisal, ŽE VZGOJILI so nas v tem duhu, namreč :
Mnogo preveč dovolimo politiki, da nam kroji življenje! Stroka bi morala imeti glavno besedo pri vodenju države. Razni FDV, antropologi ipd. so lahko samo pomožne službe. Pa jih izobražujemo vsaj pol od populacije, če ne celo 2/3

.
Delo krepeli človeka.