Pomoč pri domači nalogi

[topgekon]

Ali bi mi mogoče lahko kdo povedal katere faze so na priloženi sliki mikrostrukture prisotne in koliko procentov ogljika naj bi to vsebovalo? Za pomoč se že vnaprej iskreno zahvaljujem! LP!

[uros99]

Na pamet rečeno je to neke vrste nodularna litina. kar je belo je ferit (praktično 0% ogljika), tanke črte so kristalne meje - določen delež ogljika imajo, pike pa so nakopičen ogljik.
Naj še kdo pove svoje mnenje, nisem ravno mojster v temu.
Kolikšen je delež ogljika lahko preprosto izračunaš npr. z Matlabom.

clc
clear

pic=imread('C:\Users\Administrator\Desktop\mikrostruktura.png');

figure
imshow(pic)
bwpic=im2bw(pic,0.68);


b=sum(sum(bwpic));
vel=size(bwpic,1)*size(bwpic,2);
fracC= (vel-b)/vel;

sprintf('Delež črnega na tej sliki je približno %.2f %%.\n',fracC*100)
imshow(bwpic)


Pravi, da je delež črnine pri teh nastavitvah 16,5% (glej sliko). Samo "krogci" pa so tam okoli 10%.

Si na ljubljanski fakulteti?

[topgekon]

pač dejansko imam navodila
1.)da moram ugotoviti prisotne faze v mikrostrukturi
in 2.) da moram narisati ohlajevalno krivuljo ter zapisati reakcije ki potekajo pri strjevanju in ohlajanju zlitine z to strukturo do sobne temp.

Sedaj kolikor sam vem se strinjam da je to nodularna litina na sliki pa se vidi ferit in kroglasti grafit. Enako kot praviš ti. Bega me le kaj je tisto na desni strani slike ,ki je razpotegjeno, da ni to slučajno še kak perlit ali karkoli drugega...potrebujem pa % ogljika ravno zaradi tega da bom lahko narisal ohlajevalno krivuljo.

Drugače pa sem na Mariborski fakulteti. LP!

[uros99]

Če imaš malo boljšo sliko in jo povečaš ter vidiš "zebro" potem je to perlit.

Glede točnega %C pa ti ne znam povedat, 16% ga v glavnem ni je pa 16% strukture ki je črna. Ugotovi kaj je ta struktura in poglej koliko je dejansko ogljika v tej strukturi.

[topgekon]

Sem še malo googlal in mislim da bo to nodularna litina z nekje od 3,20% do 4,00% C

[tijutiju]

Živjo, mi lahko prosim nekdo pomaga najti splošno rešitev te enačbe (fizika)

(λ/(ϱ*c)) ∇^2 T= (∂ T)/(∂ t)

[Žerjavar]

(fizika) (λ/(ϱ*c)) ∇^2 T= (∂ T)/(∂ t)

Ne vem, kaj bi naj ta enačba predstavljala, niti kaj posamezne oznake pomenijo. Se pa vidi, da sta spremenljivki le T in t. Spremeni v obliko f(t) = f(T) ter obe strani integriraj.

[uros99]

Bom še tukaj napisal (na PM mi je tijutiju že pisala).

To je parcialna dif. enačba 2. reda za nestacionarni prevod toplote. Spremenljivka je temperatura, ki je odvisna od prostorskih koordinat in časa - torej verjetno 4d problem. Nebi ravno rekel, da se da na ločljive spremenljivke, kot si ti napisal.

Reševal sem jo do sedaj po metodi končnih razlik na 1d, nestacionarno, in 2d stacionarno, za 3d zna bit zadeva precej zagatna za reševat.

Verjetno pa bi bilo treba koga z dr. pred imenom da bi ti znal lepo počasi razložit kaj in kako in zakaj.

Lahko pa si pomagaš tudi z Wolfram Alpho.

UR

[fogl]

Nestacionarni prenos toplote se za 1d da lepo rešit z Laplaceovo tranformacijo.

Googlaj pod: laplace transform heat transfer, laplace transform heat diffusion

[Žerjavar]

To je parcialna dif. enačba 2. reda za nestacionarni prevod toplote

Jaz vidim le dve diferencialni količini (T in t) ter ju smatram za spremenljivki, vse ostale količine smatram za konstante (niso odvisne od T ali t), ker nobena ni prikazana kot funkcija teh dvek spremenljivk.

V nestacionarni prevod toplote pa se danes nebi več poglabljal, pred ooohoho leti pa ja.

[uros99]

T je funkcija - temperatura, t je čas - spremenljivka, tisti trikotnik nad funkcijo T pa je vektor parcialnih odvodov po prostoru - torej imaš nujno vsaj 2 spremenljivki pri 1D izzivu - to je koordinata in čas T=T(x,t), pri 3D pa imaš skupaj 4 spremenljivke - tri položajne in čas T=T(x,y,z,t).

Mislim, da se ne razumeva čisto pri definiciji kaj je iskana funkcija in od česa je odvisna.

[Žerjavar]

Mislim, da se ne razumeva čisto pri definiciji kaj je iskana funkcija in od česa je odvisna.

Sedaj mi je sedaj jasno, ko je povedano, da je "To je parcialna dif. enačba 2. reda za nestacionarni prevod toplote.".
Moj prvi odgovor se je nanašal na čisto matematični pogled na enačbo, kjer sem tudi na hitro povedal svoje razumevanje enačbe.

Pri nestacionarnem prehodu toplote pa mi je jasno, da ne more biti le dif.enačba 1.reda. Saj je izvor toplote odvisen od časa, sam prehod pa od vsakega delca prostora glede na njegovo maso, prevodnost in sp.toploto.
Za 1D prehod sem si naredil v excelu diferenčni način računa prehoda, za računanje spreminjanja temperature zraka v mansardi ob dnevnem spreminjanju zunanje poletne temperature ter proizvodnje toplote v prostoru samem (dihanje, TV, kuhanje, ...) Prehod toplote je skozi več plasti iz različnega materjala, kot je pač narejen zunanji ovoj mansarde.