Vprašanje za maturo.

[Krist_99]

Pozdravljeni!

Bliža se matura, ter imam eno vprašanje na katerega ne znam odgovoriti. Pregledal sem že nešteto strani za odgovor, vendar ga nisem našel. Vprašanje:

Zakaj je tečaj drsnega ležaja trši od ležajne blazinice?

Ima kdo toliko izkušenj da bi znal odgovoriti?

Hvala vam že vnaprej za odgovor!

[Žerjavar]

Pri drsenju se bo neka gred hitreje obrabila, če drsi po tršem materjalu od sebe, kot bi se obrabljala, če bi drsela po mehkejšem materjalu od sebe. Če vemo že v naprej, da je drsni ležaj šibka točka nekega mehanizma bomo poskrbeli za poceni popravilo mehanizma. Dosti ceneje je zamenjati ležajno blazinico, kot pa celotno gred. Z ležajno blazinico iz mehkejšega materjala od gredi zagotovimo daljšo življensko dobo gredi, sprejmemo pa krajšo življensko dobo ležajne blazinice, katere zamenjava je cenejša.

[SAJKO]

Zato ker drsni čep in puša ne smeta biti nikoli enako trda-sicer se zgrizeta med sabo in oba obrabita. Največkrat se uporablja bronasta blazinica pa jeklen čep v njej-in bron je težko trši od kaljenega jekla. Če sta pa oba jeklena (primer pri bagrih), se pa npr.čep induktivno kali, puša pa poboljša-pa je spet puša mehkejša. Lahko se pa puša nitrira,je pa trša kot indukcijsko kaljen čep. In ko se tista mehkejša reč obrabi,pač menjaš samo tisto. Če daš oboje enako trdo, pa rado zariba. Najbolj uporabljana kombinacija je jeklen kaljen čep, pa bronasta blazinica-to se je že dolgo nazaj pokazalo za kombinacijo, ki se gladi med sabo in najmanj obrablja, sploh, če kdaj pride kakšno mazivo zraven.

[Krist_99]

Hvala obema za podane odgovore!

[vili]

pa še ena filozofija, bron, pa še kakšna legura (siva litina, bela litina (kositer- svinec), pa moderni kompoziti..., kot ležajna puša je v celoti mehkejša kot jeklen čep in so "žrtve", so cenejše, je pa bron, legura relativno trdega bakra in mehkega kostitra, ta kositer se v tej "blazini" zaradi tlaka maziva udre - ukloni in naredi žepe - kalote in v teh žepih se pri mazanju nabira - zaostaja mazivo, in ga dinamika čepa - največkrat ne more "iztrgati" pri gibanju z drsnih površin - tvori neke mikro kline maziva, enostavno je pri čepih in pušah, radialni ležaji, kjer z neko zračnostjo in viskoznostjo maziva zagotoviš zopet pri neki hitrosti mazalni film, da dobiš trenje z nekim vmesnim medijem - mazivom, (trdne snovi, masti, olja, voda, zrak, plini, magnetno polje...), (to je bila nekoč vaja pri SE), bolj komplicirani pa so aksialni drsni ležaji, pa tudi linearni, primer, velike vodne turbine..., kako pri teh zagotoviti klin maziva, da bo prirobo grdi dvignil od ležaja..., (no ti veliki dragi stroji se mažejo hidrostatično)
verjetno ste pa omenili hidrodinamični in hidrostatično mazanje...