Izbira nadaljega šolanja; Višja ali visoka šola

[gapi2109]

Pozdravljeni,

Trenutno delam 4. letnik srednje strojne šole v Ljubljani (Aškrčeva), smer konstruerstvo. Na mail dobivamo od nekoga iz šole razno gradivo šol, za te informativne dneve. Sem malo pogledal in izbral 2 šoli, ki jih trenutno gledam, to sta Višja strojna Aškrčeva-(Mehatronika) in Fakulteta za strojništvo- visokošolski strokovni študijski program. Visokošolski program se mi zdi malo bolj zanimiv, ker zgleda je tudi bolj širok kot sama mehatronika (bolj me zanima delo na CNC strojih in varjenje). Izbral bi visokošolski program samo ne vem če bi sploh noter prišel in tudi potem, če bi mi uspelo narest šolo.

En frend je lani probal prit na visokošolski program iz gimnazije pa mu ni uspelo (najbrž zaradi popravca mature iz matematike, in njegovega slabega znanja matematike na splošno). Meni tudi matematika ne gre preveč dobro, nekje za 2 je, moje povprečje vseh navadnih in strokovnih predmetov je pa 3 že vsa leta srednje šole, se ne učim skoraj nič, mislim da je to moj glaven problem.
Tudi kvaliteta pouka je slabša tudi zaradi te korone. Za maturo grem delat tretji predmet angleščino, s katero nimam problemov, kar mi pa ne koristi preveč pri vpisu naprej.

Kako zakomplicirana je visoka šola in koliko znanja matematike je potrebno? Na predmetniku višje šole matematika ni posebej omenjena, ali kdo ve koliko jo imajo tam?

Ne morem se odločit, bi šel na visokošolski program, ali pa na višješolski program + pa bi lahko zdraven še kaj več prakse imel, ker po dosedanjih izkušnjah ko sem šel na prakso v podjetje so ta zahtevala bolj praktično delo.

Kakšno mnenje?

[vili]

kolikor se spomnim izpred desetletij in sedaj je matematika prvi selektivni predmet, insajderske informacije, malo poznam to matematičarsko sceno, ampak gre saj se začno predavanja in vaje od začetka, ja bo pa potrebno delat in to sproti in hoditi na predavanja in vaje, brez tega pa nebo šlo, boš samo debelo gledal, to pa ..., pa dobi si frende, da boste med seboj "zdravo" tekmovali..., pa zapomni si pravilo: samo najjaći ostaju...

[KrajncM]

Neglede na kateri tehnični faks boš šel, te matematika v takšni ali drugačni obliki spremlja. Tudi težavnost matematike je relativna ampak vseeno veliko višji nivo kot pa srednja strojna. Pa realnost je, da matematika ni niti najtežji predmet. So še drugi trši orehi kot so npr. teh. dokumentacija, mehanika in strojni elementi. Vendar se vse da narediti, če lepo delaš sproti skozi semester. Brez študiranja pa nebo šlo in večino ljudi opusti študij glih v prvih dveh semestrih, ker jim pač na srednji šoli se ni bilo potrebno preveč pretegovat.

Kar se pa tiče poklicne usmeritve, z varjenjem in cnc programiranjem boš imel bolj stika v rednem študiju, kvečjemu kaki predmet ali dva če greš na proizvodno strojništvo. Razlog je predvsem, ker to fakulteta nudi širše splošno inženirsko znanje, kjer več segmentov strojništva pokriva. So pa na fakulteti na katedre ki se s tem ukvarjajo in če imaš dovolj volje, lahko veliko od njih odneseš.

[Panzeraustirol]

Pozdravljen gapi

Dve leti nazaj sem imel enako dilemo kot ti, oz. niti ne; že dolgo sem si želel študirati na Ljubljanski fakulteti. Po dveh semestrih, zadnji bolj katastrofalni od prvega (zelo slab sistem v katerem kot navaden študent nisi dobrodošel + usekala je korona), sem se odločil pustiti faks in sem se sicer rahlo pozno prepisal na 1. letnik višje strojne v postojni (bi lahko šel na Aškerčevo, ampak mi mehatronika ni nekako pri srcu...).

Kje sem sedaj? Imam 2 in pol meseca prakse (ki je na fakulteti praktično ni) v enem izmed boljših livarskih podjetij v Sloveniji in tudi za kaj drugega se lahko zanimam poleg študija, ki je veliko bolj organiziran in stabilen. Šele v podjetjih spoznaš, da ti enačbe s katerimi te morijo na fakulteti pri ničemer ne pomagajo. Človek si namreč zapomni 10% napisanega in 20% slišanega, 30% pa videnega in 90% početega.

Moj nasvet: predmeti, ki so v prvem letniku na fakulteti na višji šoli pa v dveh letnikih ne, so odločilni. Večinoma so taki predmeti namenjeni gimnazijcem in so temu primerno bolj zakomplicirani. Če ti ležijo, odlično. Če ne, te okupirajo toliko, da za druge bolj strojniške in zanimive predmete nimaš časa. Odloči se temu primerno.

Srečno

[Žerjavar]

Moj nasvet: predmeti, ki so v prvem letniku na fakulteti na višji šoli pa v dveh letnikih ne, so odločilni. Večinoma so taki predmeti namenjeni gimnazijcem in so temu primerno bolj zakomplicirani. Če ti ležijo, odlično. Če ne, te okupirajo toliko, da za druge bolj strojniške in zanimive predmete nimaš časa. Odloči se temu primerno.

Le delno prav. Ne pozabi: višja šola je namenjena praktičnemu delu (večinoma po vsaj grobih navodilih), visoka šola pa je namenjena raziskovalnemu in inovativnemu delu. Za drugo rabiš bistveno širše obzorje ter teorijo na daleč višjem nivoju. Temu ustrezno so izbrani predmeti in njihov obseg. Prav gotovo da visoka šola ni a priori namenjena gimnazijcem, Gimnazijci imajo širše obzorje in višji nivo teoretičnega znanja - so jih 4 leta mučili in so morali obvladati stvari, ki jih sploh niso zanimale in so bili prepričani, da jih nikoli v življenju ne bodo rabili. Le kaj si bo strojnik počel z psihologijo, filozofijo, zgodovino, ... , gimnazijec pa to mora obvladati vsaj za zadostno? Gimnazijci so primernejši za visoko šolo kot tehniki.

[Panzeraustirol]

Le delno prav. Ne pozabi: višja šola je namenjena praktičnemu delu (večinoma po vsaj grobih navodilih), visoka šola pa je namenjena raziskovalnemu in inovativnemu delu. Za drugo rabiš bistveno širše obzorje ter teorijo na daleč višjem nivoju. Temu ustrezno so izbrani predmeti in njihov obseg. Prav gotovo da visoka šola ni a priori namenjena gimnazijcem, Gimnazijci imajo širše obzorje in višji nivo teoretičnega znanja - so jih 4 leta mučili in so morali obvladati stvari, ki jih sploh niso zanimale in so bili prepričani, da jih nikoli v življenju ne bodo rabili. Le kaj si bo strojnik počel z psihologijo, filozofijo, zgodovino, ... , gimnazijec pa to mora obvladati vsaj za zadostno? Gimnazijci so primernejši za visoko šolo kot tehniki.

Znanje in ocene niso enakovredne in se ne bi smele enačiti. Nekdo se lahko uči in zna za 10, kaj sam razmišljati pa ne zna.

Visoka šola vsekakor ni namenjena inovativnemu delu, mogoče je to bilo res v prejšnjem (predbolonjskem) sistemu, sedaj pa je to univerzitetna smer ali šele ko si magister (ne glede na izobrazbo, ti inovativnost tako ali tako dopušča služba). Nekdo, ki nima nobene predstave o proizvodnem delu v firmah in posledicah razvoja (predvsem v strojništvu), nima kaj iskati v razvoju. Velikokrat se zgodi, da je potem en fizičar pametnejši od visokih titulantov. Da o tem, da večina zaposlenih na faksu niti nima blage veze o delu v podjetih, sploh ne govorim.

Lahko je takim, ki niso občutili dela v podjetju in ne vejo, da za vsakim vogalom čaka kakšen strošek in ni mogoče vsega takoj implementirati in razviti. Žal fakulteta tega ne uči in podjetja v realnem svetu tudi niso ravno navdušena, če je nekdo nadpovprečno svojeglav pri tem. Dobrodošli v realnem svetu.

Rajši ostanimo na temi in vprašanju, ki jo je @gapi odprl.

[KrajncM]

Brez zamere Panzer,

vendar glede na to da fakultete v lj nisi opravil niti enega letnika, nisi kredibilen da bi lahko govoril kaj ti fakulteta ponuja in kakšen kader prihaja z nje. Prvi letnik je namenjen osnovam gimnazijskega in tehničnega znanja in ni za pričakovat da boš imel nek stik z "inovativnimi" tehnologijami, če se še čez osnove ni šlo. In osnove se morejo obnovit in utrdit, ker to so temelji ki te spremljajo skozi celotno kariero. Če pa ne verjameš da so na fakulteti inovativni ljudje pa si preberi npr. o Dr. Dularju, ki je svetovno priznan strokovnjak na področju kavitacije.

Da omenjaš da pri delu ne potrebuješ enačbe pa je preveč posplošeno. Ni vsaka služba enaka drugi oz. ni vsak inženir tehnolog v proizvodnji. V konstrukciji npr. računaš obremenitve, v energetiki izgube, v proizvodnji tehnologijo in tako dalje. Tudi te stroške ki jih omenjaš ni samo sum funkcija v excelu. Če pa pri svojem delu ne potrebuješ nobenega računanja izven osnovnega seštevanja in množenja pa si mogoče lahko priznamo da ne opravljaš inženirskega dela.

Ti pa privoščim da si trenutno zadovoljen pri svojem delu in študiju.

[nabijač]

Sosedov mulc mi je ravno danes bolj na daleč rekel, da se pri TELIH da na najbolj izi način dobiti naziv inženir strojništva.

[Panzeraustirol]

Nič ne zamerim Prvi vtis je najpomembnejši, ne glede na to kam prideš. Na faks, višjo šolo, ali pa v trgovino. In glede na to, da sem od vseh uporabnikov ki je @gabiju odgovorilo, edini bil na fakulteti in na višji šoli, bi se lahko debatiralo kdo je in kdo ni kredibilen itd. Seveda tisti, ki so živeli samo zato, da na faks hodijo, ne bodo rekli, da je kaj z njim narobe. Še več, nekateri bodo zagovarjali napake. Meni ni problem izpostaviti tudi napake višje šole, če me kdo vpraša.

Prenekateri fakultetniki in funkcionarji na LJ UNI morajo sestopiti z visokega konja, šele takrat se lahko pogovarjamo o celotni Slovenski strojni stroki in ne ˝o nas˝ in ˝o vas˝. Medtem ko na Mariborski fakulteti pošiljajo satelite v vesolje, na Ljubljanski fakulteti jamrajo, kako nimajo denarja (še sekundo prej pa se tolčejo po prsih, kako so samostojni).

[vili]

panzer:

daj se umiri, kaj boš ti sodil, ko na sosednji temi še enega šraufa ne znaš preračunat, pa sprašuješ traparije, kam so se ti izgubili milimetri, ko se ti zatakne, daj najprej pokaži en projekt, ki tudi laufa, potem pa pametuj, še bo trda..., ne nebo vse z rožcami posuto..., bo pekla glava, verjemi mi...

[Panzeraustirol]

Aa, dežurni tožilec nas je blagoslovil s svojim prihodom.

Ja bravo, da si naredil domačo nalogo in vse moje teme pregledal, da imaš kaj za povedat proti meni. Pohvalno, marsikdo se tako ne potrudi haha. Bohnedaj da človek kaj vpraša, ker bodo ljudje račune obdržali.

Zanimivo je, da ravno na fakulteti vsaka katedra obravnava Newtone po svoje in tam je recimo pri fiziki in tehniški dokumentaciji 9,81, pri snovanju in projektiranju in informatiki pa 10 N en Kg. Sej se še sami ne znajo zment...

Karkoli bi pa zdaj tebi odgovoril o mojih projektih ti ne bo ustrezalo. Če ne napišem nič, boš pa rekel da nič ne znam.

@gapi, odloči se raje sam oz. na kakšen bolj diplomatskem forumu oz. še boljše, kake delavce iz firm vpraš. Naredi si pluse in minuse, gre se zate in za tvojo prihodnost. Večinsko mnenje je učasih lahko pravilno, učasih pa ti ne ustreza. Samo da se ti ne bo poslabšalo, kakor se je nekaterim očitno že, tako močno da brez DIN standardov ne vejo v katero smer mu visi.

[KrajncM]

Primerjaš lahko težavnost obeh prvih letnikov, ne moreš pa trdit s kakšnim znanjem prideš iz fakultete in kakšen kader je to. Na splošno je posploševanje o kadru zelo neprimerno, ker eni so takšni kot jih ti opisuješ, večina pa ne.
Se ne morem strinjam z izjavo "prvi vtis", ker kot sem rekel, prvi letnik je obnavljanje že znanih zadev. Pa tudi če bi program bil drugače zastavljen, moreš gledat kot celoto, ne ocenjevat po 1-2 profesorih/asistentih.

Delaš tudi predpostavke da faks branijo samo "piflari" če se tako izrazim. Faks branim zato ker sem ostal v stiku s kolegi ki so se odločili malo bolj povezani biti s fakulteto, tako da so med absolventom/pavziranjem pomagali v laboratorijih. Vsi ti kolegi so nato imeli priložnost dobiti zaposlitev v industriji v močnih podjetjih v slovenski industriji. Torej s faksa niso pobrali samo znanja ampak prijeten začetek kariere. Ampak to pa zato ker so se tako sami odločili.

Tole o funkcionarih je pa pač tako. Ko te šef nadere lahko rečeš ja šef, opraviš delo in je stres v 5 min mimo. Lahko pa se na muliš, pa si še 3 dni slabe volje. V vsakem primeru pa bo moralo bit delo opravljeno. Point je, zakaj te briga kakšen status ima kdo drug oz. si misli da ga ima? Ti si prišel na faks po znanje, komentare presliši, neglede na krivico ali ne.

[Duroplast]

Moj pogled:
Višja šola je zate brezveze ker se ti kot strojni tehnik tam ne boš naučil veliko novega. Višješolske programe jaz bolj smatram kot opcijo malo hitrejše prekvalifikacije ali utrditve znanja iz strokovnega programa.

Bistveno je da se učiš NOVE stvari. Nima smisla da študiraš na nivoju ki si ga mogoče že presegel. Če boš že investiral leta življenja vsaj odnesi kakšno novo znanje.

Praksa gor dol. Če ni teoretične podlage boš neučinkovit. To te bo teplo ko boš projekte poskusil premaknit iz garaže v industrijo. In če študiraš študiraj redno. Pol delat pol študirat, tisto ni NIČ od vsegaskup. Če hočeš faks končat naj bo slednji prioriteta pred raznimi ponudbami za delo. Če boš imel višek časa komot poletno prakso opravljaš sam ne se glih za omare nosit prijavljat.

Moj glas gre za visokošolski študij in samostojne redne priprave na matematiko. Srednješolsko matematiko boš do vpisa menda predelal. Že za maturo jo moraš. Brez tega te bo na faksu VSE teplo pa še v časovni stiski boš če pol leta nimaš dovolj za preštudirat teh stvari.

[vili]

panzer:

ne noben tožilec, sploh nevem zakaj , daleč od tega, samo krute resničnosti, ko moraš malo vedeti kako združiti terorijo in prakso, te pa vabim, brez zafrkancije, da mi boš pri naslednjem projektu sodeloval - pomagal, ko se meni nebo luštalo kaj preveč pri kakih jajcarijah, boš za, pa se pejva..., umiri se

glede g 10 ali 9,81, jaz vzamem 10, pa se mi ni še nikoli nič podrlo, je lahko drugje toliko drugih "motečih" faktorjev (metalurgija, kovanje, struženje, žarjenje, recimo pri tvojem kavlju), da so te desetinke res nepomembne, ki jih mirno zanemariš, jih v procesu ne moreš zajeti...

ja, če bi bil pa na mariborski strojni pri satelitu, mislim, da tu brez neke hude matematike in poznavanja medplanetne mehanike ne gre, so se fantje kar dobro nadrkali, snemam jim kapo je pa vsaka stotinka pomembna, tu pa ni zajebancije, ti satelit odleti v "nepovrat", če zahebeš ali pa ti bo padel na glavo..., samo poglej program "space shulte", dve pizdariji, pa tudi pri apollo - tu..., vsaka čast nasi, da ji je uspelo okoli lune vrniti apollo 13 s tremi astronavti in pri rusih se je dogajalo podobno...

[Panzeraustirol]

Naj umirjeno pojasnim...

Nič nimam proti uspešnim diplomiranim inženirjem.

Nič nimam proti dobrim fakultetam.

Nasprotujem pa poveličevanju Ljubljanske strojne fakultete, ki je na mednarodnem nivoju sedaj podpovprečna. Treba je gledati celotno sliko, ne samo to, da je eden izmed zaposlenih strokovnjak na področju kavitacije. Super, samo to ne opraviči zakaj je skupaj z mano odšlo drugam še malo manj kot 2/3 študentov iz letnika, le majhen del tistih, ki niso naredili pa vztraja še enkrat v prvem letniku (cirka 20% teh 2/3).

Če se gleda samo na uspešne, ne pa na razlog neuspeha (ki je lahko na osebni ravni, ali tiči na fakulteti, ali pa oboje...), se temu reče pristranskost preživetja in je logična statistična napaka:
https://en.wikipedia.org/wiki/Survivorship_bias

Če fakulteta kaže nagrade, ki so jih dobili 30 let nazaj, sedaj niso več aktualne. Tako tudi tisti, ki so 30 let nazaj študirali, so lahko bili deležni boljšega sistema. Sedaj pa ni več tako.

Lepo prosim tiste, ki se monopolu strojne fakultete in v zadnjem času Ljubljanske univerze nasploh klanjajo, kot da kaj od tega imajo, da pogledajo mnenja podjetij v Sloveniji. Nedolgo nazaj se spomnim npr., da je Ivo Boscarol rekel, da na katedri za letalstvo nimajo stika z napredkom v letalski industriji. Nekaj v smislu, da jih učijo snovati ˝lesena letala˝ (v smislu zastarelosti, ne samega materiala). Podobnih mnenj je več.

Bi šel na mariborsko fakulteto, vsaj da pogledam situacijo tam, vendar kot prenekateri mi denar ne pada iz neba in je treba vzeti možnosti ki so na voljo. Trenutno je to višja šola.