STROJNISTVO.com • Poglej temo - Eloksacija aluminija

Eloksacija aluminija

Tehnologija in ekonomija obdelave, predelave...

Moderator: -M-

Eloksacija aluminija

OdgovorNapisal/-a s_tehnik » 27.2.2004 12:08

Lep pozdrav!

Prosil bi nekoga, da mi razloži postopek ELOKSACIJE ALUMINIJA, kaj s tem pridobimo oz. izgubimo,...........

Iskal sem na medmrežju, vendar nisem našel nič kaj konkretnega (no, je ena stran, vendar v italijanskem jeziku, tako da mi ne pomeni veliko!

LP in že vnaprej hvala!!
s_tehnik
 

OdgovorNapisal/-a Gost » 27.2.2004 12:30

Eloksacija je zaščite aluminija pred oksidacijo. Hkrati je tudi videz lepši. Eloksirana povšina postane neprevodna. Običajna (naravna) eloksacija je srebrne barve, lahko pa izbiraš tudi barvo (zlata, rdeča,...). Razna hladilna rebra so največkrat črno eloksirana.

lp, jani
Gost
 

OdgovorNapisal/-a Gost » 27.2.2004 14:18

pa še eno vprašanje:

Pri postopku eloksacije se prvo da "obdelovanec" v LUG (kakšen kemijski znak je za LUG?)

Eloksacija poteka v kislini. Kateri kislini? Tukaj me sedaj zadeva zanima. Banje, v katere so potopljeni obdelovanci pri postopku eloksacije so vezani na nekakšen agregat z nekimi poli.......tu mi zadeva ni preveč jasna, zato bi prosil za obrazložitev!

Najlepša hvala!!!!

LP
Gost
 

OdgovorNapisal/-a Gost » 27.2.2004 17:04

Anonimno napisal/-a:pa še eno vprašanje:

Pri postopku eloksacije se prvo da "obdelovanec" v LUG (kakšen kemijski znak je za LUG?)

Eloksacija poteka v kislini. Kateri kislini? Tukaj me sedaj zadeva zanima. Banje, v katere so potopljeni obdelovanci pri postopku eloksacije so vezani na nekakšen agregat z nekimi poli.......tu mi zadeva ni preveč jasna, zato bi prosil za obrazložitev!

Najlepša hvala!!!!

LP


Eloksacija ne poteka v kislini temveč v LUGU. Lug je snov, katere pH faktor je nasproten pH faktorju kislin ali drugače povedano, če zmešaš lug s kislino, se ta tva med seboj nevtralizirata in dobiš nvtralno snov, ki ima pH približno 7. (Kemija, nekdanji 8.razred. ...ali pa morda 7. razred OŠ)

LP Kemik
Gost
 

OdgovorNapisal/-a Gost » 29.2.2004 21:35

no, sem se malo pozanimal glede eloksacije

pred postopkom elokscaije, se obdelovanec potopi v LUG za cca 10min da se očisti. Nato ga je treba temeljito oprati z tekočo oz. čisto vodo, nato pa se obdelovanec pripne na stojalo - pola v 35% žvepleno kislino"! Na + polu so pritrjene ALU plošče. Ko se vklopi usmernik, prične z pomočjo kemične reakcije z plošč na + polu k obdelovancu "tečt" zaščita ki ji pravimo elokscajija. Navadno ta postopek traja nadalnjih 30min. Po eloksaciji se obdelovanec potopi še v trdilec za 15-20min!

Postopek elokscaije se NE vrši v LUGu!!

LP, aleš
Gost
 

OdgovorNapisal/-a Gost » 2.3.2004 9:20

Anonimno napisal/-a:no, sem se malo pozanimal glede eloksacije

pred postopkom elokscaije, se obdelovanec potopi v LUG za cca 10min da se očisti. Nato ga je treba temeljito oprati z tekočo oz. čisto vodo, nato pa se obdelovanec pripne na stojalo - pola v 35% žvepleno kislino"! Na + polu so pritrjene ALU plošče. Ko se vklopi usmernik, prične z pomočjo kemične reakcije z plošč na + polu k obdelovancu "tečt" zaščita ki ji pravimo elokscajija. Navadno ta postopek traja nadalnjih 30min. Po eloksaciji se obdelovanec potopi še v trdilec za 15-20min!

Postopek elokscaije se NE vrši v LUGu!!

LP, aleš


Dodajam še. Eloksaciji se običajno reče tudi "anodna oksidacija", to pa zato ker se na električnem polu "anoda" ustvarja umetni oksid. Tako, da eloksacija ni nič drugega kot pospešena oksidacija aluminija. Aluminij se veže s kisikom. Nemalokdaj je pomembna tudi globina oksidne plasti, ta je običajno 3-50 mikronov odvisno od velikosti električnega toka in trajanja postopka. Obstaja tudi trdo eloksiranje. Ta postopek povzroči na površini izredno trdo površino, ki jo lahko primerjamo s trdoto keramike. Anodno oksidni sloj je lahko v različnih barvah (modra, oranžna, rumena, rjava, rdeča ....). To pa se izdela tako, da se v tisti fazi postopka ko je obdelovanec priključen na enosmerni električni tok (~40V in 20A) kopel (medij) obarva z željeno barvo. Pri idealnem postopku se mere obdelovancev ne spreminjajo kvečjemu je nanosa 1mikron, pri slabših postopkih pa se mere (toleranjce) spremenijo tudi do 0,05mm, pač odvisno od prvotnega razmaščevanja (luženja), električnega toka in trajanja priljučitve na el. tok.

Pa lep pozdrav
Tine
Gost
 

HMMM

OdgovorNapisal/-a damjanmb » 7.8.2005 14:31

ZANIMIVO :lol:
damjanmb
Novinec
Novinec
 
Prispevkov: 11
Pridružen: 4.8.2005 19:29

OdgovorNapisal/-a Darko G. » 10.8.2005 7:41

Zanima me če je možno, da pri eloksiranju pride do poškodbe površin. Imam primer, ko so nastali na površini ene vrste mini kraterji globine kakšno 0.1mm, pa ne vem če je to od eloksiranja ali česa drugega?
Darko G.
Novinec
Novinec
 
Prispevkov: 1
Pridružen: 10.8.2005 7:29

OdgovorNapisal/-a maj » 27.9.2005 21:06

Eloksiranje je široko poznana tehnologija površinske obdelave profilov iz aluminijskih zlitin (EN-AW-6060,...).

Eloksiranje ima naslednje prednosti:
• enakomeren izgled površine,
• preventivna zaščita pred korozijo,
• površina odbija umazanijo, bolj higiensko,
• dekorativni videz površine,
• gladka površina,
• površina odporna na odrgnine z nizkim koeficientom trenja primerno za npr. strojne dele,
• električno izolativna površina,
• površina je primerna za adhezijo lepil in barve.
Priporočene debeline eloksiranega sloja so sledeče:
• 25microm Vpliv korozije in razjedanja površine je je zelo velik,
• 20microm Močan ali normalen vpliv na odprtem prostoru (npr. v transportni in gradbeni industriji), močan vpliv kemikalij v zaprtih prostorih (npr. v živilski industriji),
• 15microm Močno razjedanje površine v odprtih in zaprtih prostorih s suho in čisto atmosfero,
• 5microm brez vplivov v zaprtih prostorih,
• 3-5microm zaščitno eloksiranje pred obdelavo, kratkek čas razsola.


POSTOPEK ELOKSIRANJA
Postopek eloksiranja je sestavljen iz štirih korakov: pred – obdelava, eloksiranje, umirjanje in pečatenje. Najbolj razširjen tip eloksiranja je naravno eloksiranje. Po mehanski ali kemični pred obdelavi (cca. 10 minutnem luženju) in temeljitemu čiščenju površine (s tekočo vodo)se začne elektrolitski proces. Material se priključi kot anodo v tokokrog. Elektrolit je običajno sestavljen iz razredčene (25%-35%) žveplene kisline pri sobni temperaturi. Med procesom anodične oksidacije atomi kisika pridejo na površino materiala. Kisik in aluminij se vežeta in nastane prevleka aluminijevega oksida Al2O3 z veliko porami. Proces se nadaljuje, dokler ni dosežena zaželena debelina oksidove prevleke. V splošnem je debelina prevleke med 5microm in 25microm (pa tudi do 50microm).
Pečatenje
Nastala prevleka iz oksida, vsebuje veliko por, pribljižno 1011/cm2. Premer por je med 120 in 330 Ǻ . Da bi dosegli gladko površino moramo pore zapreti z voskanjem. To je obdelava v čisti vodi pri 95-98°C. Segrevanje spremeni aluminijev oksid v bohemid. Volumen naraste, pore se zaprejo. Oksidna prevleka, ki nastane je prozorne barve. Barvne odtenke lahko pridobimo z barvanjem z organskimi ali anorganskimi pigmenti. Natur eloksirani profili so dobavljeni v mat ali pol mat varianti. Običajno je nastala oksidna prevleka odporna na korozijo. Pod pogojem, da je površina čiščena, je vzdrževanje domala nepotrebno. Površino čistimo z vodo in neutralnimi detergenti. Topila ne vplivajo na eloksiran aluminij, močnih alkalnih raztopin pa se moramo izogibati. Odpornost na korozijo, razbarvanje in abrazijo običajno naraste skladno z debelino prevleke. Eloksirani ekstrudirani profili naj ne bi bili naknadno plastično preoblikovani lahko pa jih rezkamo in vrtamo, vendar dobimo neobdelan prerez obdelane površine. Varjenje moramo izvesti pred eloksiranjem.
Eloksiran aluminij je dobro zaščiten pred korozijo, še posebej s pH vrednostjo med 4 in 9. Če je površina v stiku s posebno alkalno raztopino jo ta lahko poškoduje. Eloksiran aluminij moramo varovati pred apnom, cementom in »gipsom«. Vidne površine morajo biti zaščitene z zaščitno folijo. Trdota oksidne prevleke je odvisna od postopka eloksiranja. V glavnem je trša od stekla in približno enako trda kot korund.
Prevleka je transparentna. Vizualni občutek eloksirane površine natur ali druge barve je odvisen od zornega kota. Na površini se lahko pojavijo razpoke pri temperaturi večji od 100°C.

Sestavek sem prevedel po spodnjem viru:
SAPA, Aluminium extrusion manual, Sapa marketing department and J&L Annonsbyra AB, Marec 2000
maj
Novinec
Novinec
 
Prispevkov: 5
Pridružen: 16.8.2005 20:54

OdgovorNapisal/-a zakl » 27.9.2005 21:33

kaksna pa so ta barvila, oz kje bi se jih dalo dobiti?

pa v kaksen trdilec se potopi po izvajanju eloksacije??

LP
zakl
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 662
Pridružen: 23.2.2005 20:56

OdgovorNapisal/-a grunf » 29.9.2005 8:10

Živilske barve ima v proizvodnem programu Etol iz Celja. Če pa želiš črno barvo, bi utegnil biti tuš tapravi.
LP
grunf
Pripravnik
Pripravnik
 
Prispevkov: 16
Pridružen: 2.4.2005 16:03

OdgovorNapisal/-a zakl » 29.9.2005 17:37

eloksacijo bom poskusil sam doma. a ni tok 20 A malce velik??
zakl
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 662
Pridružen: 23.2.2005 20:56

Ponovna eloksacija površine

OdgovorNapisal/-a zami » 24.6.2008 12:48

Moje vprašanje je sledeče: je možna ponovna eloksacija površine iz aluminija - je potrebno prvotni sloj odstraniti in ponovno eloksirati ali je lahko eloksacija prekrivna?
Hvala za odgovor!
maj napisal/-a:Eloksiranje je široko poznana tehnologija površinske obdelave profilov iz aluminijskih zlitin (EN-AW-6060,...).

Eloksiranje ima naslednje prednosti:
• enakomeren izgled površine,
• preventivna zaščita pred korozijo,
• površina odbija umazanijo, bolj higiensko,
• dekorativni videz površine,
• gladka površina,
• površina odporna na odrgnine z nizkim koeficientom trenja primerno za npr. strojne dele,
• električno izolativna površina,
• površina je primerna za adhezijo lepil in barve.
Priporočene debeline eloksiranega sloja so sledeče:
• 25microm Vpliv korozije in razjedanja površine je je zelo velik,
• 20microm Močan ali normalen vpliv na odprtem prostoru (npr. v transportni in gradbeni industriji), močan vpliv kemikalij v zaprtih prostorih (npr. v živilski industriji),
• 15microm Močno razjedanje površine v odprtih in zaprtih prostorih s suho in čisto atmosfero,
• 5microm brez vplivov v zaprtih prostorih,
• 3-5microm zaščitno eloksiranje pred obdelavo, kratkek čas razsola.


POSTOPEK ELOKSIRANJA
Postopek eloksiranja je sestavljen iz štirih korakov: pred – obdelava, eloksiranje, umirjanje in pečatenje. Najbolj razširjen tip eloksiranja je naravno eloksiranje. Po mehanski ali kemični pred obdelavi (cca. 10 minutnem luženju) in temeljitemu čiščenju površine (s tekočo vodo)se začne elektrolitski proces. Material se priključi kot anodo v tokokrog. Elektrolit je običajno sestavljen iz razredčene (25%-35%) žveplene kisline pri sobni temperaturi. Med procesom anodične oksidacije atomi kisika pridejo na površino materiala. Kisik in aluminij se vežeta in nastane prevleka aluminijevega oksida Al2O3 z veliko porami. Proces se nadaljuje, dokler ni dosežena zaželena debelina oksidove prevleke. V splošnem je debelina prevleke med 5microm in 25microm (pa tudi do 50microm).
Pečatenje
Nastala prevleka iz oksida, vsebuje veliko por, pribljižno 1011/cm2. Premer por je med 120 in 330 Ǻ . Da bi dosegli gladko površino moramo pore zapreti z voskanjem. To je obdelava v čisti vodi pri 95-98°C. Segrevanje spremeni aluminijev oksid v bohemid. Volumen naraste, pore se zaprejo. Oksidna prevleka, ki nastane je prozorne barve. Barvne odtenke lahko pridobimo z barvanjem z organskimi ali anorganskimi pigmenti. Natur eloksirani profili so dobavljeni v mat ali pol mat varianti. Običajno je nastala oksidna prevleka odporna na korozijo. Pod pogojem, da je površina čiščena, je vzdrževanje domala nepotrebno. Površino čistimo z vodo in neutralnimi detergenti. Topila ne vplivajo na eloksiran aluminij, močnih alkalnih raztopin pa se moramo izogibati. Odpornost na korozijo, razbarvanje in abrazijo običajno naraste skladno z debelino prevleke. Eloksirani ekstrudirani profili naj ne bi bili naknadno plastično preoblikovani lahko pa jih rezkamo in vrtamo, vendar dobimo neobdelan prerez obdelane površine. Varjenje moramo izvesti pred eloksiranjem.
Eloksiran aluminij je dobro zaščiten pred korozijo, še posebej s pH vrednostjo med 4 in 9. Če je površina v stiku s posebno alkalno raztopino jo ta lahko poškoduje. Eloksiran aluminij moramo varovati pred apnom, cementom in »gipsom«. Vidne površine morajo biti zaščitene z zaščitno folijo. Trdota oksidne prevleke je odvisna od postopka eloksiranja. V glavnem je trša od stekla in približno enako trda kot korund.
Prevleka je transparentna. Vizualni občutek eloksirane površine natur ali druge barve je odvisen od zornega kota. Na površini se lahko pojavijo razpoke pri temperaturi večji od 100°C.

Sestavek sem prevedel po spodnjem viru:
SAPA, Aluminium extrusion manual, Sapa marketing department and J&L Annonsbyra AB, Marec 2000
zami
Novinec
Novinec
 
Prispevkov: 1
Pridružen: 24.6.2008 12:45

OdgovorNapisal/-a drejcek » 28.8.2010 11:37

prvotni sloj je potrebno popolnoma odstraniti/odbrusiti...
Strojnik za vedno.
drejcek
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 180
Pridružen: 6.10.2007 10:19

OdgovorNapisal/-a reber » 28.8.2010 14:15

Barvanje se izvede pred zapiranjem por, to je kuhanjem aluminija, da se pore zaprejo. Torej, po anodni oksidaciji se izdelek opere z vodo in potem potopi v barvilo, ki prodre v pore, potem se izdelek kuha, da se pore zaprejo, barva pa ostane ujeta v porah.

Eluksiran sloj je resnično trd in zato je treba to upoštevati pri obdelavi že eloksiranih kosov, ker pri rezkanju eloksirane plasti pride do poškodb rezkarjev.

Tok anodne oksidacije je velik, oziroma majhen, če so kosi majhni in če jih ni veliko. Če eloksiraš en majhen kos, bo tok primerno manjši, ne vem pa podatka iz glave, kakšen mora biti tok na cm2.

.
reber
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 381
Pridružen: 16.6.2009 7:29
Kraj: Bled

Naslednja

Vrni se na Proizvodno strojništvo

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost