Shranjevanje, nadzor in sledljivost tehnične dokumentacije

[hartan]

Zanima me, kako mate v kakih malo večjih firmah rešene zadeve s shranjevanjem tehnične dokumentacije, se pravi načrtov, 3D modelov sestavov in njihovih komponent... Pri nas prihaja do problemov, da se na serverju pojavljajo po tri različne verzije enakih kosov, delo različnih konstrukterjev... En shrani nekaj pod nek XY-direktorij, drugi kres tega ne ve, pa potem naredi npr. načrt za enak kos, po možnosti še malo druge mere... Potem pride pa do problemov, da utegnejo bit kosi nekompatibilni, pa take bedastoče...

Veliko stvari delamo interno, sam konstruiram vp. priprave in držala orodij za mehansko obdelavo, večkrat pa tudi dele za montažo v stroje... Ne znamo si najbolj pametno nagruntat sistema, kako naj se potem zadeve shranjujejo, da ne bi oprihajalo do anomalij, ko se potem na serverju pojavlja več različnih načrtov za isto zadevo...

Problem je tudi, da določene komponente bi bilo bolj pametno razvrstiti po namembnosti, npr. v mapi stročnice mam "stročnice", a jih zdaj poimenovat po artiklih, za katere so namenjene, ali po dimenzijah... Določene zadeve, npr. nadomestni deli strojev, bi bilo bolj primerno razvrščati po strojih, kamor pridejo vgrajene, po drugi strani je pa določene komponente možno montirat v različne stroje, te bi moral spet nekak drugače shranjevat, pa se spet zakomplicira...

Ne vem, a sem kolk tolk jasno opisal problem, upam, da... Kako mate to kaj drugje rešeno?!

[vili]

kose setave v firmi moraš imeti po "laufnumerdih" - tekoče številke... in nič drugega in vse 3d je in risbe na enem disku... tudi te z "laufnumerdi", bog nedaj s kakimi govorečimi, se hitro zaplezaš..., imeti pa moraš nek sistem kjer vse to vodiš, mi smo imeli to lepo poštimano...

[hartan]

Ja, to s tekočimi številkami mamo neke plane, ja... Sam po mapah razvrstit nekak smiselno, nek pameten sistem nagruntat... Zakomplicirana zadeva...

[Žerjavar]

V Metalni MB je bilo več birojev (hidromehanska oprema, transportne naprave, industrijaska oprema, poljedelski stroji, ….) kateri so delovali dokaj samostojno, brez (ali malo) sodelovanja. Številčenje načrtov je bilo dvojno:
1.Številčenje po dnevniku: vsak biro je dobil vezano knjigo načrtov z vnaprej predvidenimi zaporednimi številkami. Ta številka je bila osnova arhiviranja (omara, predal) v skupnem arhivu. Nista se pojavila dva različna načrta iste številke, so pa nekatere številke ostale prazne. Če se je med proizvodnjo pokazala napaka v načrtu, se je popravila, vpisalo datum in ime popravka. Če se je pozneje pokazala potreba po nekoliko spremenjenem načrtu za drugi objekt se je naredila transparentna kopija, vneslo spremembe in načrt je dobil novo številko.
2. Številčenje po objektu je bilo za potrebe večjih objektov ( nekaj sto načrtov). Načrt je ob številki dnevnika dobil tudi številko objekta z dopolnjeno zaporedno številko na tem objektu. Ta sistem je služil predvsem za biroje, da so iskali načrte za že izdelane objekte. Včasih za potrebe servisiranja, za potrebe koristnika objekta in za potrebe biroja zaradi spremebe in uporabe na drugem objektu. Kako je bilo drugo številčenje v biroju vzdrževanja tovarne pa ne vem.

Proti koncu 80ih let je bilo precej debate o številčenju, ko se bo vodila evidenca računalniško, ne vem pa končne odločitve, ker je šla tovarna hitro v stečaj.

[CNC tehnologija]

Vodenje inženirskih podatkov razvoju, kakor tudi sledljivost proizvodnje je že davno naštudirana. Programska oprema omogoča tudi prilagoljivost uporabniku in podjetju. Zadnja leta niti ni več tako zelo drag nakup, uvajanje in prilagoditve.
Kako to da tega še ne veste ?

[vili]

samo medklic: smo delali za DEMAG-a, dokumentacija je imela samo "laufendnumere" - tekoče številke, nobenih govorečih..., so bile kar nekaj...

ja cnc: je pa fino, če imaš zadaj neko računalniško podporo, da ti vse to povezuje, mi smo jo imeli..., res je, danes to ni problem...

[Žerjavar]

dokumentacija je imela samo "laufendnumere" - tekoče številke, nobenih govorečih...,

. Danes to ni problem. K vsaki zaporedni številki načrta lahko dodaš kup značilnih besed za konkretno risbo, iščeš pa po značilnih besedah. Zaporedna številka pa samo zagotavlja, da dva različna načrta nimata iste številke.

[vili]

no mi smo vodili dokumentacijo z rač. sistemom, nam je krasno laufalo, bil je vodilni ident sestava v njem pa vsi sestavi in kosi, vse si lahko našel tudi kose, ki so bili na večih sestvih..., če kdo želi mu posredujem ponudnika...

[JRP]

Pozdravljen Hartan,

Nam lahko zaupaš kateri modelirnik uporabljaš?

[hartan]

Pozdravljen Hartan,

Nam lahko zaupaš kateri modelirnik uporabljaš?

Pozdravljen JRP, Hartan uporablja SW. Problem je, ker smo pred par leti, pred nabavo SW-ja zabluzli v nek kitajski CAD/CAM, zdaj mamo pa ene tri licence za ta kitajski jajc, pa dve licenci za SW... Dva delava s SW, ostali pa s tem kitajclnom... Stvar je tako še dodatno fino fajn zakomplicirana, boljše ne bi moglo bit, haha... Pri SW PDM je spet problem cena, pa še ta čist tretji software zraven je verjetno totalno nekompatibilen s tem PDM-jem...

[hartan]

Vodenje inženirskih podatkov razvoju, kakor tudi sledljivost proizvodnje je že davno naštudirana. Programska oprema omogoča tudi prilagoljivost uporabniku in podjetju. Zadnja leta niti ni več tako zelo drag nakup, uvajanje in prilagoditve.
Kako to da tega še ne veste ?

Poglej odgovor na vprašanje od CRP, ti bo vse jasno, po moje bi blo potrebno preit na enotno programsko opremo najprej vsaj, al kako te zadeve delujejo?

[vili]

hartan
delat z več kot enim sistemom je noro, dobro saj gre ampak vseeno..., delam tudi jaz za firmo z več zunanjimi sodelavci v nekem drugem modelirniku, ampak se nekako ujamemo..., ker gre v glavnem za končne risbe..., zelo redko bi šli kosi še na kak drug sestav...
in sem samo jaz "moderator", ko je potreba...

[CADfreak]

Pozdrav

Po prebranem sodim, da se zadeve niste nikoli niti prav lotili po organizacijski strani, da nimate dodelanih pravil, kaj, kam in kako shranjevati podatke, da so posamezniki prepuščeni bolj ali manj samemu sebi. To sklepam po tem, ko pišeš, da različni konstrukterji delajo podvojene konstrukcije ter risbe za eno stvar...

Dokler ne boste dorekli pravil dela tudi nakup sistema za vodenje dokumentacije oz PDM ali PLM sistema ni ravno smiseln, ker dobavitelju enostavno ne boste znali povedati, kako naj vam stvar skonfigurira.

Delo z več kot dvema CAD programoma je lahko velik problem. V firmi, kjer delam, smo nekaj časa "furali" tak pristop, vendar smo točno določili, da kaj se dela z X CAD sistemom, se dela samo za enega kupca, ki uporablja isti CAD sistem. Tukaj smo z verzijami CAD-a strogo sledili to, kar je imel kupec. Od tega smo si obetali lažje sodelovanje, se je pa po kakšnem desetletju sodelovanja izkazalo, da kupec z nami komunicira izkjučno v nevtralnem formatu. Smo nekaj razvoja tudi delali za njih v "njihovem" CAD-u po njihovih pravilih modeliranja in risanja, z risbami z njihovimi okvirji-formati risb in po njihovih internih pravilih risanja, pa na koncu naših risb niso prevzeli v svoj PLM sistem, temveč so vse narisali na novo (seveda iz naših modelov). Takrat smo prišli do ugotovitve, da vse skupaj ni smiselno in smo ta CAD opustili ter delamo vse z enim. Sploh, ker gre pri nas za razvoj procesa (tehnologije) in kupcu zadostuje, da dobi 3D podatke v nevtralnem formatu, risbe pa jih niti ne zanimajo.

Bi najprej predlagal, da dokončno sklenete, kateri bo vaš poglavitni CAD sistem in na njega naredite migracijo podatkov, ki so v "kitajcu" še zanimivi. Kar ni več zanimivo, arhivirajte iz "kitajca" v nevtralnem formatu (step), risbe pa v PDF-u (ali - boljše v DXF-u).

Točno določite pravila dela, preden sploh razmišljate o PDM/PLM programski opremi. In potem se teh pravil držite!

Zelo skopo si opisal, kaj sploh delate, zato se kakšnega pametovanja o pravilih ne bom niti lotil, bom pa napisal, kako delamo pri nas, kjer (še) ne uporabljamo kakšnega PDM/PLM sistema, pač pa strukturo map/imenikov in pa skupek pravil za delo z njimi.

Pri naš je delo striktno projektno naravnano. Vsak projekt ima na strežniku svojo strukturo map - imenikov - projektno mapo (struktura je skladna s potekom dela, kot ga imamo predvideno v internem IATF standardu). Imamo točno določena pravila, kam v to strukturo se shranjujejo kateri podatki. Ko sprejmemo projekt, imenujemo projektni team, kjer imajo posamezniki določene vloge, ki jih na projektu izvajajo. Ker dobimo geometrijo definirano s strani kupca, se mi ukvarjamo z razvojem procesa. To pomeni, da naročamo oroja za brizganje, plastike, tlačno litje in štancane/globoko vlečene dele. S strani orodjarjev se dobivajo 3D konstrukcije orodij (step format), ki se shranijo v ustrezne mape v strukturi imenikov. Mi konstruiramo montažne in merilne naprave. Za vsako napravo je zadolžen en konstrukter, ki podatke (3D in risbe) spet hrani v ustrezno mapo. Ker je vsaka naprava specifična za eno delovno mesto, so namensko konstruirani deli dejansko unikatni in se ne kasneje več ne pojavljajo na drugih pripravah. To pomeni, da imamo sorazmerno malo problemov z oštevilčevanjem in poimenovanjem risb. So pa številke risb s strani kupca dejansko " hausnumere", ne povedo ničesar...

Toliko o tem za zdaj, bi se pa dalo še veliko napisati....

Lp

Jože

[hartan]

Za enkrat hvala za odgovore, bom probal jutri bolj podrobno opisat, kaj sploh delamo pri nas... Če na hitro povzamem, gre se za serijsko proizvodnjo komponent menjalnikov in podvozij, zobniki, sinhroni, prirobnice, itd. Večina struženje, nekaj rezkanja... Delamo tudi svoja držala namenskih rezalnih orodij, pa vpenjalne priprave za obdelavo v serijski proizvodnji... Sami potem tudi delamo nadomestne dele amortiziranih CNC strojev proizvodnje, potem so pa še konstrukcije namenskih držal robotov in komponent za avtomatizacijo oz. robotizacijo, tam, kjer so res velike serije... Vse te zadeve, ki jih mamo interno bi blo treba met nekak pod kontrolo, zdaj je pa vse po črez... Ma sem tak že zdaj bolj ko ne vse opisal...

[CADfreak]

Pozdrav

Kolikor sem razbral, vas je 5 do 6, ki "generirate" dokumentacijo. S premišljenim sistemom bi to moralo iti tudi brez kakšnega PDM/PLM programske opreme. V vsakem primeru bi najprej sprejel odločitev za prehod na en sam CAD sistem. Vem pa, da je to lahko problem, licence niso poceni, izobraževanje terja svoj čas in pa obstaja nekaj, čemu se reče krivulja produktivnosti. Poleg tega boste morali še narediti prenos podatkov iz enega v drug sistem (če to seveda potrebujete), kar je s stališča produktivnosti na nek način jalovo delo (ure, porabljene za prenos podatkov dejansko ne prinašajo nove vrednosti). Lahko tudi ohranite dva CAD sistema, čeprav si boste s tem otežili življenje. Potem se morate odločiti vsaj za to, da se odločite katere zadeve (projekte) boste delali z enim in katere z drugim, da se vam pri eni stvari ne mešajo različni formati.

Potem sprejmite pravila okoli dodeljevanja dela posameznikom, da ne bo podvajanja dela. Pa dobro preštudirajte kje in kdaj v vašem procesu je potrebna kakšna dokumentacija. In pa, kako se pri vas odvijajo izvedbe sprememb...

Hartan, ali je "zrihtati to" tvoja naloga, ali pa samo opažaš, da tukaj zadeve ne štimajo?

In še nekaj. Če delate za avto industrijo, potem bi naj imeli nek ISO ali celo IATF standard. V obeh primerih je vodenje dokumentacije in nadzor nad spremembami srčika teh standardov. Kako stoji s tem pri vas? In na koncu, koliko je pri Vas zaposlenih, skozi koliko rok mora iti dokumentacija?

Lp

Jože