Porozen var

[Demz]

Naredili smo bojler za toplo vodo, ker je na morju, smo uporabili kvaliteto 1.4571, torej po AISI 316 Ti. Tudi varilna žica je bila 19-12 NC. Bojler smo odzunaj očistili z Antox pasto in nevtralizirali ter pobarvali na črno. Tlačna proba na 8 bar.

Po nekaj mesecih je bojler spustil in to zraven vara proti plašču - v smeri proti podnici teh poškodb ni bilo. Pojavile so se luknjice, vsaj sto jih je bilo . Iz bojlerja je tekla umazana voda ...

Bojler smo povarili še enkrat, tokrat široki vari ~ 8-10 mm, da smo prekrili prejšnji var. Toda bojim se, da osnovni problem ni rešen. Pločevina je certificirana, ostanek plošče imam še doma.

Spoštovani varilci, kaj je narobe? Slutim na interkristalno korozijo - toda od kje in zakaj ??? Ter, kako rešiti problem oz. kako se v bodoče izogniti temu.

[ALG200]

Če so bila varilna mesta optimalno pripravljena za varjenje po TIG-u , mora it to brez dodajanja materiala , še posebej ker ni to najtanša pločevina, kot pri nekih drugih zadevah...................
Sedaj se je že nabrala kakšna umazanija vsaj iz znotraj, ..............
Var temeljito očistit ter z TIG- om ponovno to prevarit......................

daj sliko , da se kaj vidi.............

[borisk]

Zdravo!

Kakšen je ostali vodni sistem, imaš kakšno čudno galvansko situacijo, imaš kakšno žrtvovalno elektrodo?

Načeloma je nerjaveči material najbolj zaščiten ko se vzpostavi oksidna plast, se pravi rabi kontakt z oksidno okolico. Tega v bojlerju ni, zato se lahko z obrabo (erozijo) ta oksidna plast odstrani, potem pa zadeva ni več tako odporna. Obratno je z črnim materialom, zaradi pomanjkanja kisika je pločevina zaščitena, oziroma se naredi ta "črna rja" ki pa ne napreduje. To je ta zadeva, ki jo vidič če menjuješ kakšen radiator itd.

Sam če res ni nujno zaradi kakšnih drugih dejavnikov, ne bi delal RF boljerja, pa delamo samo RF zadeve.

[ALG200]

Zdravo!



Načeloma je nerjaveči material najbolj zaščiten ko se vzpostavi oksidna plast, se pravi rabi kontakt z oksidno okolico. Tega v bojlerju ni, zato se lahko z obrabo (erozijo) ta oksidna plast odstrani, potem pa zadeva ni več tako odporna.
.....pa delamo samo RF zadeve.

Kva bluziš o neki oksidni plasti ? Material je v osnovi legiran z materiali ,ki mu dajejo to obstojnost AISI 316 še bolj kot 304. kakšna neki oksidna plast.
A veš sploh kaj je AISI 316 ?

Še to ko se dela kaj z RF se ne meša orodja za delo z RF, OK.

[borisk]

No, potem bom pa rekel pasivacijska plast, ampak v osnovi je enako. Kar se tiče tega, če vem kaj je AISI 316 pa se ne bom spuščal, ker mi ni jasno, kako si na osnovi petih vrstic skočil na tako osebni nivo. Sem svoj čas naredil nekaj izpitov iz gradiv in kemije, tudi IWE sem, tako da nekaj vem, če dovolj da se oglasim, pa si naj vsak sam presodi.

Nerjavna jekla so zlitine na osnovi železa, kar pomeni, da je delež železa najmanj 50 %. Nerjavnost jekel pomeni, da ob dolgotrajnejšem stiku z vodo oz. na vlažnem zraku ne zarjavi oz. korodira. Korozijsko odpornost jeklu daje predvsem legirni element krom, ki ima lastnost, da na površini tvori tanko samozaščitno oksidno površinsko plast Cr2O3, ki je poznana kot pasivna plast, proces pa se imenuje pasivacija. Že pri minimalni vsebnosti oz. masnim deležem (w) kroma 10,5 % in največ 1,2 % ogljika govorimo o nerjavnih jeklih. Pri nastajanju pasivnosti je zelo pomembna koncentracija kisika, kajti oksidi se ne morejo tvoriti brez kisika. Posledica tega je, da oksidirna sredstva manj napadajo nerjavna jekla. Krom pri tem povečuje trdnost jekla, pri čemer pa je duktilnost komaj kaj manjša. Krom je močan karbidotvoren element, zato mora biti v nerjavnih jeklih ogljik v manjših količinah ali pa vezan s stabilizirnimi elementi (Ti, Nb).

https://sl.wikipedia.org/wiki/Nerjavno_jeklo

[Karl Benz]

Mislim, da borisk razmišlja v pravo smer.

Jaz bi se malce poglobil v mehaniko jamičaste korozije oz. pitting corrosion. Verjetno na notranji strani posode ni bila formirana zadostna plast cromovega oksida. (je bila zadeva pasivirana, preden je bila oddana v uporabo?)
Ali pa je bila plast oksida poškodovana med delovanjem naprave. Najverjetnejša je kemična poškodba, lahko pa je tudi mehanska...če se zadeva stalno segreva in ohlaja, potem se stalno tudi razteza in krči - tako posodo je kar težko ustrezno zaščititi.

[Demz]

Ne se pobit med debato, toliko pa tudi ni vredno

V glavnem, tisto kot je @borisk omenil, da se znotraj bojlerja naredi črni oksid (Fe3O4) - če je narejen iz nelegirane črne pločevine, torej JA, kadar je zaprti sistem, kot ga imamo doma v centralni kurjavi, ali pri industrijskih izvedbah z zaprtimi krogotoki. Prisoten kisik ki je raztopljen v vodi, se skozi oksidacijo porabi in tvori tisti črni Fe3O4 itd, kadar je sistem polodprt (prihaja do kondenzacije in skozi njo izgub vode, je pa že treba pomagati s kakim hidrazinom, da ne bo korozije. Itd.

Tu imamo pa odprti sistem, vodovodno vodo segrevamo v bojlerju in jo porabljamo. Kisika torej kolikor hočeš .

Edino kar nismo ob izdelavi naredili, nismo zaščitili korena vara. Ampak tega do sedaj nismo nikoli. Imam več kot 30 let prakse z NR, od tega 15 let kot proizvajalec v toplotni tehniki. ACRONI mi je leta 1990 zagotovil, da 1.4571 zdrži žveplo (S ione) do +800°C. Kloridni ioni tudi niso nek problem v normalnih pogojih, morska voda itd.

Od kje sedaj neka korozija ob varu, specifično ob stiku plašča (d=2mm) in vara, in ne na varu samem, niti ob stiku var-podnica (d=3mm) ? S tem da je material vsega kupljen kot 1.klasa in certificiran.

Imam neko kemijsko znanje, imam tudi kar precejšnjo kilometrino z NR materiali, tule mi je pa zmanjkalo. Verjetno bo treba izdelati nov bojler, toda - kje je bila napaka? Da se ne bo ponovila.

[Demz]

Ostanek pločevine od plašča še imam na lagerju. Ali ga lahko testiram s kako preprostejšo metodo proti interkristalni koroziji?

Recimo da bi simuliral spoj d=3mm (podnica) in d=2mm (plašč), in spoj preveril proti interkristalni koroziji s kakim jedkalom ali pač neko metodo. Imamo kaj takega?

[Demz]

Aja, galvanike ni, je ne more biti. Priključne cevi so plastične rebraste, prav tako je bojler pribit na lesen špirovec na vrhu strehe - tu galvanskih tokov ne more bit.

[borisk]

imaš vgrajen klasični Cu električni grelec, kakšno Mg anodo, medeninasti varnostni ventil?

[Demz]

Nič,to je bojler za ogrevanje sanitarne vode, na sonce.

[fikus_]

Solarni kolektor iz Cu? Cevi bojler-kolektor Cu?

[Demz]

Ne. Še enkrat, TA bojler je kolektor. Vodovodna voda v bojler, vroča voda iz njega na tuš oz. v hišno napeljavo. Priključki oz. vse priključne cevi so pa plastične, nekaj metrov nekih rebrastih plastičnih cevi črne barve.

Ali mi lahko kdo svetuje, kako bi testiral pločevino (ostanek ki ga še imam od plašča) torej testiral na interkristalno korozijo? Ker mi zares ni nič več jasno. Samo še slaba kvaliteta materiala mi je ostala ...

[čiro1950]

.....Samo še slaba kvaliteta materiala mi je ostala ...
Izreži zvare s kotno brusilko in ponovno zavari samo s pretaljevanjem s TIG, kot so že kolegi predlagali. Pa ne bo nobenih galvanskih členov med osnovnim materialom in zvarom.
Meni so v službi zavarili RF kotel za etažno centralno samo s pretaljevanjem.

[Demz]

No to smo naredili, na terenu. Vendar z dodajanjem, ker zgolj pretaljevanje za tlačne posode zagotovo ni primerno. Bazen taline ob varjenju mora biti poln, torej dodajanje.