Dolga luknja

[nabijač]

Evo, da nadaljujem:
Tale luknja je uspešno narejena, najprej vrtanje, nato pa struženje z borštango, nič ni treslo ali odmikalo, super je rezala. Premer luknje sem zelo točno z meritvami zadel, steblo špancange je šlo iz prve v luknjo, a malo na trdo. Nato s povtralom nisem upal skozi, s štango še enkrat tudi nisem hotel, zato sem čisto malo kot ste mi svetoval z zelo finim šmirglom spoliral, da je šla špancanga ravno prav na trdo notri. Luknja je po dolžini enakomernega premera, slabo stotinko večja od stebla stročnice.

Sedaj sledi izdelava navoja - matica, ki ima navoj po moje M16x1.2 (korak izmerjen preko 10 navojev) in ga niti ni v Krautu, niti na šabloni z navoji,... niti v tabelah od stružnice. No, pa smo tam.

IzdelavaNosilecStrocn.jpg (585.31 KiB) Videno 3264 krat

[KrajncM]

Super.

Bom pa takole komentiral za naprej in nazaj:

Odmikanje zaradi dolžine bohrštange: je samo ena misel ob potencialni težavi. Pri nas se največkrat pojavi težava zaradi vibracij dolgih izpetih orodij ter tankostenskih materialov (ulitki). Zato sem tudi to imel v mislih. Se pa velikokrat zgodi da je strah neupravičen, težava pa nekje čisto drugje. Je pa težko to napovedat iz pisarne, za teste pa žal tudi ni zmeraj čas, sploh če je izdelek v razvojni fazi, kjer še niti ni prvega ulitka.

Tolerance: odvisno od tipa aplikacije (globina, premer, ...) in tipa stroja, vendar za večino enostavnejših izvedb stroji brez problema dosegajo znotraj 1-2 stoti, v večih korakih. Se pa tudi velikokrat vprašam če je takšna toleranca sploh potrebna, kot si sam ugotovil da ni potrebno +/-0,002 ampak je kar +0,01 bila primerna za tvojo aplikacijo. Pa še kakšna stota višje bi šlo skozi.

Kjer so ujemi in dinamična obremenitev se absolutno upoštevajo vse tolerance in so ponavadi tudi ob večjih premerih namenska orodja. Vendar velikokrat vidim da je čisto osnovna aplikacija v preozkem tolerančnem območju. Najbolj pogosto se to vidi pri skoznjih izvrtinah za vijake, kjer toleranca za ujem, hrapavost za brušenje ter pozicijska toleranca za CNC kirurga . Preden pa takšna informacija pride skozi nabavnika->projektanta->odgovornega konstrukterja, je pa že projekt ponavadi pol leta v produkciji.

[SAJKO]

Tiste WC-jske primerjave pa še nisem slišal-je pa dobra!! Bo res z mikroni bolj tako.

[vili]

glede "gevinda" 16X1.2 poglej tu, če imajo kaj, ja je pa ta 1.2, malo "res" čuden-exotika, ga pa imajo neki čudni gevindi... , boš pa na "drepanku nastavil-prestavil škarje" (kombinacijo menjalnih zobnikov ABCD), da boš dobil korak 1.2 , haha:

https://www.gewinde-normen.de/fahrrad-gewinde.html

mislim, da je za drejarje fajn, da imajo to tabelo o gevindih, da pol ne gledajo debelo kaj vse na svetu obstaja..., jebiga globalizacija...

da si se pa "hebal" po celi dolžini s toleranco, je popoln nesmisel, podrajal bi dva sedeža na obeh koncih cca 20 mm dolga vmes pa .5+ mm lufat..., dobro morda mora tako bit, kaj vem, jaz bi naredil tako..., kaj pa ta "špancanga" sploh drži...

če gledam "špancango", je ves štos recimo centričnosti vpenjanja v konusu - stožcu segmenti se prilegajo stožcu puše, cilindričlno steblo je bolj tako, morda se motim...

[nabijač]

Ja, fajn tabela vili.
Za navoj 1.2mm bo verjetno šlo. Na nortonu je možen korak 0.6mm, z zobniki pa bo treba nastaviti, da se bo navojno vreteno vrtelo še enkrat hitreje pa bo delal 1.2mm. To je sicer izven uradnih tabel, a to hekanje bo mogoče z malo previdnosti, da ne bo kje kakšne preobremenitve verjetno šlo.
Se strinjam, da za centriranje ni najbolj bistven ujem v luknji.
Ma, moram naredit ene tanke centrirne čepke iz inox žice, za neke priključke, pa jih ne morem dobro vpeti v navadno glavo. Na voljo sem imel tele špancange pa bo vpenjenje tako veliko bolj elegantno. Tale zadeva pa bo šla kar v stružno glavo.

[vili]

ne vem ali imaš norton ali meander sistem, verjetno "meander", razlika je v stopnjevanju v predležju, se mi pa ne ljubi gledat po literaturi, po videzu sodeč je novejši stroj, nortoni so na malo starejših "drepankih", kakih TES-ih 2, 3,..., na škarjah moraš dati zobnik - e, ki ti bo povečal vrtenje vlečnega - navojnega vretena glede na delovno vreteno pri nastavitvi 0.6 za dvakrat in si "cesar", enačba razmerij je pa mislim iz glave nekaj takega : A/B*C/D, seveda, če imaš škarje s štirimi zobniki... , nekaj podobnega je na TES-kah, TNP-jkah, pa VDF-kah, pa še kakšni..., veliko uspeha...
pišem pa vse z "direktorskega fotelja", ne mi zamerit... , nisem bil pa v drejariji že kar nekaj desetletij, nisem pa vsega pozabil...

da se jebeš s tem, lepo, da še kdo kaj razmišlja in počne...

[Deutz]

... ki ima navoj po moje M16x1.2 ....

Bo...bo.. verjetno maš kaj takšnega
Pa se omenja Deckel Schnelllaufkopf ki ima takšne špancange (vili-ju bi bilo bolj všeč stročnice )

[Deutz]

...ne vem ali imaš norton ali meander sistem....

Lepo prosim za kratko pojasnilo razlike...

[lesy1]

...ne vem ali imaš norton ali meander sistem....

Lepo prosim za kratko pojasnilo razlike...

Tukaj je nekaj teorije...

https://www.slideshare.net/anandshriwas18/design-of-feed-gear-box-1475220748570

LPL

[Deutz]

hvala ! (pravkar sem naletel na to stran in prebrskal) ..tako na hitro ampak mi je sedaj bolj jasno...

[nabijač]

Deutz dobro si našel tisti link. Ja, res mam točno take.
Vili: ja kakšen hobi je pa treba imet a ne. Saj imaš ti tudi tiste turbine, pa še koristen si z njimi za človeštvo. Tole moje pa je bolj igračkarija, sej včasih gre skozi tudi kakšen fajn projekt.
Hvala vsem za pomoč, te dni žal ni časa, bom pa čez praznike probal naredit navoj.

[F1B]

Pozdravljeni!
Ko sem prebral tisto o toaletnem papirju sem se spomnil mojih začetkov,ko mi je mojster poizkušal dopovedati koliko je stotinka.Je rekel,če mu lahko z dvema prstoma pokažem eno stotinko,seveda sem se potrudil in pokazal čim manjši presledek med prsti,pa mi pravi "si falil" toliko je in mi pokaže stisnjene prste,vse ostalo ni niti blizu in je odšel s smehom na obrazu

[weta1]

Na aškercevi sem v 90 ih za diplomo v laboratoriju opravil nekaj tisoč meritev na mikron natančno. Rokavice, konstantna temperatura, prostora, merilnih naprav in merjencev. Merjenje z razlicnimi merili in napravami, pa se tako je bilo vse skupaj bolj matematicno prikazana natančnost. Kot ze receno, mikron je......tudi smrad na prstu.
Kolikor so nas učili, je na kaki klasicni struznici natancnost 5 stotink lahko dosegljiva, za stotinko mora biti že dobra makina, primerno vzdrževana, kar je bolj natancno, je bolj tako tako....ampak jaz sem 25 let ven iz stroke in ne poznam zdajsnjih zadev

[grega09]

Tule imam jaz mogoče eno vprašanje. Kar je normalnega strojništva se pogovajamo o tolerancah +-0,01 mm in so zadeve že zelo točne.
Ima torej navada, da tolerance ujemov (npr. 100 H7 -0 +0,035) pišemo na tisočinko točno, kakšen poseben praktični pomen? Razen, da je ena števka več zaradi zaokroževanja.
https://www.mesys.ch/?page_id=152&lang=en

Verjetno je standard, ki pokrije vse industrije od urarske do večjih. Samo v večini primerov tega ne potrebujemo in meni velikokrat samo jemlje prostor na risbah. Kaj pa mislite drugi?

[SAJKO]

Hja, glih nekega praktičnega pomena nima. Jaz, ko sem kaj risal, sem zmeraj pisal direkt mero + al pa -, ne pa tolerančnega polja-itak mora pol drejar spet v tabele gledat, kolk je npr. fi 80 H7. Je pa zanimivo, da novodobni inženirji v glavnem vsi vedo, da mora bit toleranca H6, ne vedo pa, koliko je to. So jim v šoli povedali, da mora bit ohišje ležaja H6, pa se tega sveto držijo, ne glede, kje pa kakšen je ta ležaj, pa pod kakšnimi pogoji obratuje.