epošta: info@strojnistvo.com
(C) 2001 - 2012 STROJNISTVO.com
Moderator: -M-




čiro1950 napisal/-a:Če bi pogledali okoli tabele, bi najverjetneje našli sporočilo, da vrednosti veljajo samo za prvo privijanje novega vijaka in matice, vsaj tako je v katalogu Bossard.

Ne vem, kaj je v literaturi, po lastnem razmisleku bi rekel, da je koeficient trenja med matico in vijakom pri prvem privijanju večji, kot pri naslednjih. Popolnega prileganja navojnic matice in vijaka ni možno doseči. Ob prvem privijanju pa prav gotovo deformiramo nekaj štrleče površine, ki je ob naslednjih privijanji že deformirana. Koeficient trenja ob privijanju pa je eden od potrebnih podatkov za izračun natezne sile vijaka ob znanem momentu (momentni ključ) privijanja.grega09 napisal/-a: ne vidim razloga, da bi bil moment predpisan samo za prvo privijanje. Kakšen je pa za naslednja privijanja?


Se povsem strinjam z zapisanim, vendar je izračun lahko v obratni smeri - želiš določeno silo napetja in računaš potreben moment. V tem primeru pa moraš vzeti najvišji predvideni faktor trenja ter kontrolirati še dopustni nateg z najnižjim faktorjem trenja z že prej izračunanim potrebnim momentom. Tu je lahko problem, ki zahteva merjenje dejanske sile napetja vijaka. Če ni problema pa za zategovanje uporabiš izračunani moment iz največjega trenja - izračunani moment iz najmanjšega trenja ti bo lahko dalo praktično premajhno zategnitev. Vsekakor pri prvem zategovanju dobiš nižjo silo v vijaku kot pri naslednjih ob istem momentu.grega09 napisal/-a: je treba upoštevati najnižji koeficient trenja, kar rezultira v večji sili v vijaku, ker so izgube zaradi trenja manjše.


Kolikor sem slišal, je ta način nastal, ko so začeli delati tudi prednapete vijake trdnosti 12, imeli pa so tablice momentov za kvaliteto 10. Je bilo potrebno dodati nekaj momenta, ki je bil merjen z delom obrata.fikus_ napisal/-a: Za dokaj točno privijanje oz. silo v vijaku, se najprej privije z nekim minimalnim momentom, potem pa še za določen kot zasuka matice/vijaka.


čiro1950 napisal/-a: Površina vijačnice novega vijaka je običajno valjana in neprimerno bolj gladka, kot po prvem privijanju. Glava je pa običajno kovana in nova tudi gladka. V letih od 1977 do 1983 smo na vajah za visokošolski študij na FS merili silo v steblu vijaku, moment trenja pod glavo vijaka in moment privijanja. Sila v steblu vijaka je padala po vsakem ponovnem privijanju z istim momentom, kar je pričakovati zaradi večanja trenja(zajedanja površin) v vijačni zvezi.
Sedaj se mi zdi je laboratorij precej mrtev, tako da te vaje verjetno niste imeli ali pa ste malo pozabili.

Žerjavar napisal/-a:Se povsem strinjam z zapisanim, vendar je izračun lahko v obratni smeri - želiš določeno silo napetja in računaš potreben moment.

Vrni se na Proizvodno strojništvo
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost