Cena varjenih konstrukcij

[Demz]

@Žerjavar - lahko res, nek mali podjetnik ki se je specializiral samo na npr. ograjah, ali "trimo" fasadah itd. Ter ne šteje porabljene energije (del. časa in sredstev) za izvedbo, ker mu je izvedba kot taka precej prepuščena.
Ali frizerke, ki so si same določile cenik, glede na dejstvo, da je vsaka glava ki jim pride v obdelavo, precej okrogla oz. so si vse precej enake po konturi.

Takoj ko boš dobil na mizo most od šasije tovornjaka ... vagona, kotel za industrijsko uporabo, ... pa zadeva ni več "na kilo". Zadaj so tehnologije ki jih je treba izvesti, standardi ki jih je treba upoštevat in dokazat, imeti ljudi in sredstva, ki niso zastonj, z izobraževanji vred. Kako to vkalkulirat "na kilo" ?

Cena "na kilo" je zgolj za primitivne ekonomiste, katerim smo v preteklosti dovolili, da nam vodijo posel. . Strojnik 5. stopnja (srednja šola) izpred žalostnih časov usmerjenega izobraževanja in naprej, pokriva današnjega strojno izobraženega inženirja 7. stopnje in dežurnega ekonomista v pisarni istočasno. Komot ga uporabiš za projektnega vodjo. Ta tehnik s srednjo šolo in nekaj leti dobre prakse !

Ker - kako boš navadnemu ekonomistu prikazal 5 m dolg element cevovoda fi 114 s flančnama na konceh - na kilo? Cev se kupi 0,90 Eja /kilo, flančna ima pa 2,5 kg neto, porabil si pa zanjo 8 kil železja bruto + strojne obdelave . Torej kakih 15 Ejev/ kilo prirobnice? Plus sestava in kontrola po protokolih. Na kilo?

[pujs]

Moj bivši delodajalec je za izračun cene hidravličnih cilindrov enostavno pomnožil težo x10 € in je bila netto cena znana.

Po mojih takratnih preračunavanjih je bila kalkulacija precej točna, produkti pa relativno enostavni. Večji cilindri so bili navadno tudi zahtevnejši, nastavljiva tesnila, končna dušenja, so enako prišli dobro skozi, ker so bili pač tudi precej težji.

za resne kalkulacije ni bilo ne časa in ne znanja.

so pa to tuji kupci hitro prepoznali in ga za zahtevnejše izdelke s pridom izkoriščali.

To je bilo ca 10 let nazaj, pa dvomim, da so kaj spremenili način kalkulacije.

[Žerjavar]

@Žerjavar - lahko res, nek mali podjetnik ki se je specializiral samo na npr. ograjah, ali "trimo" fasadah itd. Ter ne šteje porabljene energije (del. časa in sredstev) za izvedbo,

Sem napisal, da za malega podjetnika, ki spremlja stroške - tudi elektrika, papir in metla.

Takoj ko boš dobil na mizo most od šasije tovornjaka ... vagona, kotel za industrijsko uporabo, ...

Kdor pa dela most, šasijo in kotel, pa zame ni več mali podjetnik. Če pa slučajno je, pa mora spremljati specifične stroške (materjal, delo, …) po skupinah, režijske stroške pa ustrezno deliti na skupine. Dobi kg cene za skupine.

Cena "na kilo" je zgolj za primitivne ekonomiste, katerim smo v preteklosti dovolili, da nam vodijo posel. ...

Ne žaliti ekonomistov, da so primitivni. Tudi strojniki smo uporabili podobne principe. V neki fazi mojega dela so se ekonomisti spomnili, da je barvanje proizvoda neka postavka, ki je ni možno narediti povprečno. So v fazi ponujanja zahtevali tudi površino barvanja. Smo projektanti hitro pogruntali, da z upoštevanjem povprečne debeline materjala hitro dobiš površino barvanja iz teže ponujanega.

[Demz]

Ja, Ok, saj razumem tvojo filozofijo in se moram tudi strinjati z njo, že zaradi poenostavitve vrednotenja.
Toda zame so ekonomisti še vedno primitivni. Ko mi pride, da bi naredil pločevinasto oplato okoli HEB stebra in me na koncu (naivno) vpraša " koliko je pa to na kilo?" - - "Ja ... čim več, kajne!"

Ampak, jaz sem še vedno majhen in niti nočem biti velik. ( tam sem nekoč v pradavnini že bil in sem pobegnil ven) . Že res da znam narediti marsikaj, toda raje sem majhen in se prodajam na mojo ceno in ne "na kilo". Se mi zdi da imam tako manj težav v življenju.