Patenti

[mallek]

Nosilec patenta dobi s patentom pravico, da vsakomur prepreči izdelavo, uporabo ali prodajo, tj. vsakršno komercializacijo izuma, zajetega v patentnih zahtevkih. Pravico do preprečitve kršenja patenta se uveljavlja preko sodišča.

Posebnost slovenskega patentnega prava je, da Urad RS za intelektualno lastnino ne izvaja vsebinskega preizkusa patentnih pogojev, to so: novost izuma, zadostna izumiteljska raven ter industrijska uporabljivost. Urad objavi in hkrati podeli patent, že če so izpolnjene vse formalne zahteve, kot so: ob prijavi morajo biti predloženi vsi zahtevani podatki, patent mora imeti naziv, patentni zahtevki morajo biti v predpisani obliki, itn. Takšen nepreizkušen patent traja le 10 let od datuma prijave, na njegovi osnovi pa ni mogoče tožiti morebitnih kršiteljev. Sodišče takemu patentu ne bo nudilo sodnega varstva.

Kaj pravzaprav pomeni zadnji stavek?

[grega09]

Mene pa zanima kako je s patentom, če neko stvar dodelaš ali izboljšaš in jo potem hočeš patentirati.
Npr.: Ukvarjam se z lokostrelstvom in sem izdelal ohišje za lečo (scope), preko katere potem lokostrelci merimo. To se v lokostrelski industriji prodaja že dolgo in je patentirano. Na bazi ameriških patentov je patentiranih več različic.
Kako se patentira stvari v takšnih situacijah, ko so patenti izboljšave nekega prvotnega patenta in služijo istemu namenu, vendar je pa moj izdelek narejen na popolnoma drugačen način.

[mallek]

Patentiraš nekaj, kar je inovativno, neznano, in industrijsko uporabljivo. Patent je posledica kapitalizma, izumili so ga pa amerikanci.

Z iboljšavami je pač tak, odvisno je vse od tega (kolikor jaz vem) kako napišeš zahtevke v patentni prijavi.

Če bi lastnik patenta za bicikel vedel, da bo "negdo" spojil dva bicikla skupaj, in namesto pedalov dal gor motor, bi verjetno napisal zraven še kak zahtevek ali dva. v končni fazi je avto in še marsikaj različica (izboljšava) bicikla.

Veliko je odvisno od zahtevkov iz obsotejčih patentov (stanja tehnike). V kolikor imaš nek nov način, s katerim meriš, oziroma nov način - verzijo (sestavljanja) ohišja merilnika, je "vredno" poiskusiti.

veliko uspeha želim

[Tomek]

Imam vprašanje. Kaj pa če je tvoja zamisel izredno enostavna in uporabna. Skoraj bedasto, primitivno, vendar deluje.

Če sem prav razumel, prijava patenta me stane cca. 100 Evrov, če ni poizvedbe. Kaj več si ne morem privoščiti.

Hvala in lep pozdrav.

[mallek]

Imam vprašanje. Kaj pa če je tvoja zamisel izredno enostavna in uporabna. Skoraj bedasto, primitivno, vendar deluje.

Če sem prav razumel, prijava patenta me stane cca. 100 Evrov, če ni poizvedbe. Kaj več si ne morem privoščiti.

Hvala in lep pozdrav.

Če še ni patentirana, javnosti razkrita, ... da, 100€ za Slovenijo; malo preglej na prejšnji strani

Priporočam naslednje: vložiš prijavo za pridobitev patenta v Sloveniji, imaš 1 leto časa z sklicevanjem na grace period, da nato vložiš PCT prijavo. Med tem pa poiščeš zainteresiano podjetje, ali nekoga ki je pripavljen investirati v razvoj tega "izdelka" in z njim podpišeš pogodbo o nerazkritju;

Nato v primeru, da je izdelek zeeelo aktualen sam vložiš PCT prijavo, ali pa "prodaš" patent investitorju (procenti...)

lp

5er

[pavel.paradiz]

Res je, da so patetnti relativno poceni, če seveda vse teče gladko. Če pa je stvar zelo zanimiva (predvsem farmacija, katera prijavi okoli 90% vseh patetntov), pa ni zgornje meje kar se denarja tiče in posameznik v tem nima kaj početi. Je pa bistvena razlika med patentom dobljenim v Sloveniji in v tujini. Pri nas relativno lahko in hitro dobiš patent, medtem ko v tujini traja kar nekaj časa (več let), vendar s to razliko, če ga dobiš si ta "glavni", kar za Slovenijo ne velja, ker moraš naknadno dokazovat patent, v tujini pa moraš prej dokazovat, potem ga šele dobiš.

Veliko uspeha pri prijavah!

[BALERMANN]

Pozdravljeni

Ali je res,da je razlika, če dobiš patent v Avstriji kot v Sloveniji?
Pravijo,da je na evropskem in mednarodnem trgu bolj cenjeno,če ti piše Made in Avstrija kot Made in Slovenija.

Kaj pravite vi na to?

[gojgl]

Pri evropskem patentu, na primer, je celoten postopek do podelitve patenta opravljen pri evropskem patentnem uradu, po podelitvi patenta pa ga je potrebno "razširiti" na vsaj eno državo, ki je članica evropske patentne konvencije; pri tem je potrebno plačati prevod v jezik zadevne države, pristojbino za razširitev in (morebiti) tudi vzdrževalno pristojbino. Če vzamemo za primer, da izumitelj najame zastopnika (slovenskega), ki pripravi patentno prijavo in vodi celoten postopek, bi celotni stroški pridobitve evropskega patenta in razširitev na vse države, ki so na voljo (36 v tem hipu), razpotegnjeni na približno 3 leta znašali okoli 40.000 EUR (+/-10%). Če bi delal brez zastopnika, bi bili stroški nižji za okoli 10%!

Navedba o ceni EP patenta za 100.000 EUR je za lase privlečena.


LP,
Patentni zastopnik

[grega09]

Koliko je pa potem približno cena za zaščito na svetovnem trgu? Ali kje se potem še poleg EU splača izdelek zaščititi? Kar po celem svetu ali mogoče le po nekaj velikih državah, kjer bi ga z veseljem kopirali?

In kako poteka zaščita za svetovni trg? Je kakšen patentni urad, ki velja za cel svet, kot je ta omenjeni evropski za evropo?

[gojgl]

Koliko je pa potem približno cena za zaščito na svetovnem trgu? Ali kje se potem še poleg EU splača izdelek zaščititi? Kar po celem svetu ali mogoče le po nekaj velikih državah, kjer bi ga z veseljem kopirali?

In kako poteka zaščita za svetovni trg? Je kakšen patentni urad, ki velja za cel svet, kot je ta omenjeni evropski za evropo?

Zaščita za svetovni trg NE obstaja. Mogoče je sicer z eno (PCT) prijavo (!) zajeti praktično vse države, a rezultat te PCT prijave ni patent, temveč le mnenje o prijavi. Če je mnenje za avtorja pozitivno, lahko nadaljuje s postopkom pri patentnem uradu vsake države, ki ga zanima. Ta PCT postopek ima samo to prednost, da je pol dela narejeno pri enem uradu in so stroški kasneje, v izbranih državah, nekoliko nižji od stroškov, ki bi nastali v primeru nacionalne prijave.

Izum se vedno splača zaščititi, če dobite več kot ste vložili! Običajno se ščiti bodisi v državah, ki zaščiteni izdelek lahko izdelujejo, bodisi v državah, ki so potencialni trgi, ali kakorkoli drugače. Edino farmacija/kemija/biologija so področja, ki se jih običajno ščiti v več (več kot 20) državah. "Običajne" tehnične/strojniške rešitve se praviloma ščiti v največ 10-15 državah (EU tu štejem kot eno državo, čeprav to ni). Ni pa to seveda nikakršno pravilo. Kolikor denarja je na voljo in kakršne ambicije ima avtor/imetnik, toliko držav zajame.