Napisal/-a Karl Benz » 10.9.2011 13:33
Pozdravljen,
V gorobem bi lahko 3D modeliranje inštalacij razdelil na tri načine.
1. shematski prikaz napeljav v 3D: izdelajo se razne prostorske krivulje, po njih napelješ geometrijo, na nekaterih mestih lahko dodaš kakšen bolj pomemben detajl (ventili ipd.). Uporabnost vsega tega je, da se tak 3D model nato vnese v model celotne hale (obrata) in ima naročnik dober vpolged kje in kako kaj stoji. (za to stopnjo zadostuje katerikoli 3D modelirnik)
2. Napeljave so v 3D programu sestavljene iz delov (partov) in podsestavov...vsak pa ima tudi ustrezno risbo. Nivo detajlov je v tem primeru bistveno večji, 2D dokumentacija, ki iz tega izhaja pa služi neposredno za izdelavo sestavnih delov. (za to stopnjo zadostuje katerikoli 3D modelirnik)
3. Pri zahtevnih napravah in pogostem delu s tem, pa se lahko gre še korak dalje. Kupiti je potrebno nadgradnjo za 3D modelirnik, ki je namejena samo temu (piping). Zgraditi je potrebno ustrezne 3D knjižnice fitingov, ventilov itd. Dobiti nekaj kilometrine (ker taki softwarski dodatki običajno niso najlažji za se jih naučiti in jih implementirati v praksi)...nato pa vse skupaj poteka precej hitro. Podjetja, kjer obstaja resna potreba po tem imajo običajno določenega človeka, ki se ukvarja samo s tem. (podobno je s kabelskimi napeljavami)
Torej: vse se da. Odvisno od potreb in finačnih zmožnosti plačnika projekta.