Nadstrešek za 2 avtomobila

[manijakk]

Odpiram že tolikokrat videno temo, pa vendar so nadstreški tako zelo različni.
Skratka sam bom izdelal nadstrešek pred hišo za dva avtomobila in sicer kovinske izvedbe z polikarbonatno kritino. Pri preračunu sem upošteval snežno obremenitev 150kg/m2, kar naj bi bilo za kraj Otočec.
Prosim za kontrolo preračuna nosilcev in stebrov.
Prilagam tudi dve risbi nadstreška, na katerih sem označil dimenzije in tudi profile.
Hvala, Danilo

[suzica]

grdo

[Žerjavar]

Za dva avta je precej široko. Normalno bo bilo 5 do 5,6 m svetlo med stebri. Je pa kritina malce kratka, običajno 5 do 6 m. Niso tako redki avtomobili dolžine 5 m, s časom se bodo še daljšali (ZDA).
- Samo približna kontrola statike - očitno stvar obvladaš. Očitno si se požvižgal na deformacije. Posledice se bodo s časom videle na kritini - povečane luknje ob vijakih. Napetosti so tudi precej (za kakega ziheraša preveč) izkoriščene. Pri vetru upoštevaj možnost, da boš pozneje kako steno (ali 3) zaprl zaradi vetra.
- Lega dolžine 7,00 m. INP ne bo dober. Postavljen je malce postrani, vertikalni moment mu daje nekaj prečnega momenta, pa še veter. Pravokotna cev bo dobra. Ni razloga za pločevino med lego in stebrom, tudi estetsko ne paše.
- Prečka med stebroma 4,00 m. Sem verjetno spregledal dimenzijo. Priporočal bi zaradi priključevanja na steber KC 100 x 4 ali PC 60 x 100 x 4.
- Roke za ojačitev stikov stebra v jekleno konstrukcijo estetsko ne pašejo. Bolj običajne so ojačitvene pločevine (trikotniki). Zaradi izgleda bi priporočal da se še zaprejo. Pri prečki se uporabi kot trikotnik izrezana cev od prečke (stebra). Pri legi pa dve (različni)trikotni in ena trapezna (skoraj pravokotna) pločevina.

[manijakk]

Širina je res malce širša, vendar jo potrebujem, ker je cesta zraven in moram s ceste zaviti pod nastrešek. Zaradi zavoja potrebujem to širino (sem preizkusil v naravi).
Dolžina kritine je res kratka, zato sem jo podaljšal na maksimalno mero (ker je zraven cest, ki je ulica z zelo malo prometa, ker je slepa in je le nekaj hiš naprej od mene).
Glede vetra, mislim, da ne bo toliko težav, ker bo nadstrešek umeščen med hišo. Imam hišo v L obliki in v L bom umestil nastrešek (prikazano tudi na risbi).
Glede deformacija sem malce odebelil stene cevi, kar bi moralo zadostovati ALI PAČ NE???Upošteval sem tudi nasvet glede prečke in uporabil PC200x200x8 namesto I profila.
Tudi roke sem odstranil, ter namesto njih uporabil izrezan trikotnik iz cevi 100x100x4. (prikazano na slikah).
g. Žerjavar, hvla za hiter odziv in tvoje konstruktivne nasvete, prosim pa še, če lahko še enkrat pregledate, kar sem popravil in me tudi popravite, če mislite, da bi še kaj spremenili.
Predvsem me zanima tudi statika, da se ne bo res kaj zvijalo.
Ali mislite, da bi moral dati roke tudi pod vsako ali vsako drugo vzdolžno cev (na katero pride kritina)?
Hvala, Danilo

[Žerjavar]

Izgleda lepše!
- Slika 3 detajl A. Prečka naj bo nekoliko nižje, da se v celoti priključuje na steber. Trik. ojačitev proti stebru le na spodnji strani. Tudi ojač. pl navzgor (detajl B) ob legi ni potrebna.

Glede deformacija sem malce odebelil stene cevi, kar bi moralo zadostovati

. Poskusi z večjo dimenzijo in tanjšo steno. Ne bo dosti težje (dražje), bodo pa občutno manjše deformacije.

bi moral dati roke tudi pod vsako ali vsako drugo vzdolžno cev (na katero pride kritina)?

Katere cevi so to? Morda "late", za katere nisi podal dimenzije. Tam ne vidim nobene potrebe po rokah.

[kekoT]

Odpiram že tolikokrat videno temo, pa vendar so nadstreški tako zelo različni.
Skratka sam bom izdelal nadstrešek pred hišo za dva avtomobila in sicer kovinske izvedbe z polikarbonatno kritino. Pri preračunu sem upošteval snežno obremenitev 150kg/m2, kar naj bi bilo za kraj Otočec.
Prosim za kontrolo preračuna nosilcev in stebrov.
Prilagam tudi dve risbi nadstreška, na katerih sem označil dimenzije in tudi profile.
Hvala, Danilo

načelno se glavni nosilci postavljajo vertikalno, poševnino strehe pa "lovimo" s priključki leg.
.
steber bo konzolni (Lu=2h, vitkost nekje med 160-180) togost pa mu zagotovimo s pravilnim in "močnim" sidriščem. jaz bi dal temeljno ploščo 250 x 250 x 15; s sidri 4 fi 16.
.
malo sem na hitro preizkusil dimenzije gl. nosilca,
mislim, da bo IPE 200 dovolj (MSN in MSU).
za IPE nosilce (in tudi ostale) so važne bočne podpore
tlačenega pasu (prevrnitev)
tukaj imamo možnost izvedbe strešne vetrno stab. vezi med legami(fi 12). ta vez varuje prevrnitev IPE 200 in povečuje togost strehe tako, da se prenaša vse hor. sile
(izbočne, trenje vetra....) enakomerno na vse 4 stebre,
izvedena je tako - povezava na polovici leg..križi med legami...istočasno pa ta povezava prepolovi uklonsko dolžino tlač. pasu leg. togost strehe (enotno delovanje) potrebujemo tudi zaradi spojev kritine....
.
leg nisem preverjal, so mi pa zelo švoh.
.
sam izbrani sistem z rokami, se načelno pri jeklenih konstrukcijah ne dela in ni potreben.
zgornji spoji so členki, togost pa je potrebna spodaj z izvedbo primernih sidrišč in temeljev.

[Žerjavar]

načelno se glavni nosilci postavljajo vertikalno, poševnino strehe pa "lovimo" s priključki leg.

Kolikor konstrukterjev, toliko rešitev. Kaj je najbolj optimalno, pa je stvar meril. V tem primeru je treba malce gledati na izgled konstrukcije (vsa bo vidna) in poceni materjal; delal bo sam, si dela ne bo zaračunal.

Pa še nekaj pripomb k pripombam:
- Pri tako položni strehi, ne vidim problema, če je lega nekoliko poševna. Tudi točkovne obremenitve od špirovcev so enakomerne. Pri ravno postavljeni legi bi v priključek moral vključevati še priključne pločevince.
- IPE bi verjetno bil sprejemljiv, INP za ta slučaj ni, ker je horizontalno premalo tog. Pred zvrnitvijo pa bi ga varovali špirovci. I profil za lego se nebi estetsko vklopil v konstrukcijo iz KC in PC.
- Glede na osnovni okvir strešne ploskve iz KC in PC, vetrno povezje ni potrebno.
- Roke sem tudi jaz zavrnil iz estetskega vidika. Sem pa predlagal ojačitev stika med stebrom, lego in prečko. V tem stiku se mora prenašati znaten upogibni moment, ki bi se pri stiku brez ojačitve moral prenašati samo preko dveh stojin, kar je za upogib le 30% trdnosti cevi. Mislim, da je tako izvedena ojačitev tudi estetsko sprejemljiva.
Lahko bi bilo brez teh ojačitev, če bi bili stebri vpeti v temelj. Potrebovali bi temelj, ki je sposoben prenašati tudi moment stebra. Siderni vijaki bi morali prenašati ta moment.
- Tako izvedena konstrukcija je samostoječa (kot miza) in ne rabi nobene pritrditve na temelje (stik stebra s temeljem se statično jemlje kot členek). Jeklena plošča pod stebrom mora s svojo dimenzijo zagotoviti dovolj nizek pritisk (od vertikalne sile), glede ma materjal temelja (asfalt, ...?). Siderni vijak se lahko uporabi zaradi prenosa horizontalnih sil (veter), če vertikalne sile s trenjem ne zagotavljajo stabilnosti.
-Tudi sam sem obremenitve kontroliral le približno. Ko bo konstrukcija dokončno oblikovana se mora narediti statična kontrola. Takšen je tudi običajni postopek pri konstruiranju.

[kekoT]

načelno se glavni nosilci postavljajo vertikalno, poševnino strehe pa "lovimo" s priključki leg.

Kolikor konstrukterjev, toliko rešitev. Kaj je najbolj optimalno, pa je stvar meril. V tem primeru je treba malce gledati na izgled konstrukcije (vsa bo vidna) in poceni materjal; delal bo sam, si dela ne bo zaračunal.

Pa še nekaj pripomb k pripombam:
- Pri tako položni strehi, ne vidim problema, če je lega nekoliko poševna. Tudi točkovne obremenitve od špirovcev so enakomerne. Pri ravno postavljeni legi bi v priključek moral vključevati še priključne pločevince.
- IPE bi verjetno bil sprejemljiv, INP za ta slučaj ni, ker je horizontalno premalo tog. Pred zvrnitvijo pa bi ga varovali špirovci. I profil za lego se nebi estetsko vklopil v konstrukcijo iz KC in PC.
- Glede na osnovni okvir strešne ploskve iz KC in PC, vetrno povezje ni potrebno.
- Roke sem tudi jaz zavrnil iz estetskega vidika. Sem pa predlagal ojačitev stika med stebrom, lego in prečko. V tem stiku se mora prenašati znaten upogibni moment, ki bi se pri stiku brez ojačitve moral prenašati samo preko dveh stojin, kar je za upogib le 30% trdnosti cevi. Mislim, da je tako izvedena ojačitev tudi estetsko sprejemljiva.
Lahko bi bilo brez teh ojačitev, če bi bili stebri vpeti v temelj. Potrebovali bi temelj, ki je sposoben prenašati tudi moment stebra. Siderni vijaki bi morali prenašati ta moment.
- Tako izvedena konstrukcija je samostoječa (kot miza) in ne rabi nobene pritrditve na temelje (stik stebra s temeljem se statično jemlje kot členek). Jeklena plošča pod stebrom mora s svojo dimenzijo zagotoviti dovolj nizek pritisk (od vertikalne sile), glede ma materjal temelja (asfalt, ...?). Siderni vijak se lahko uporabi zaradi prenosa horizontalnih sil (veter), če vertikalne sile s trenjem ne zagotavljajo stabilnosti.
-Tudi sam sem obremenitve kontroliral le približno. Ko bo konstrukcija dokončno oblikovana se mora narediti statična kontrola. Takšen je tudi običajni postopek pri konstruiranju.

Praviš: Kolikor konstrukterjev, toliko rešitev, to ti potrjujem, kljub vsemu pa ostajam pri rešitvi, glavni nosilci naj bodo vertikalni, IPE 200 zadovoljuje (merodajne deformacije, mora pa biti vsaj 1 x bočno podprt z vezjo, stebri 100 x 100 x 4 zadovoljujejo, togi spoj spodaj je dobra odločitev in običajna rešitev pri takšnih konstrukcijah.
jasno, brez statične kontrole ne gre. v bistvu potrebuje še legice, povezava med njimi naj bo na polovici s cevjo 40x40x3, diagonale fi 12-ena prečna vrsta in ena vzdolžna, vzporedna z IPE in to je to.
.
kako si predstavljaš lege (špere) kot bočne podpore
IPE 200 (2x), če ni med njimi vezi-diagonal??

[kekoT]

Odpiram že tolikokrat videno temo, pa vendar so nadstreški tako zelo različni.
Skratka sam bom izdelal nadstrešek pred hišo za dva avtomobila in sicer kovinske izvedbe z polikarbonatno kritino. Pri preračunu sem upošteval snežno obremenitev 150kg/m2, kar naj bi bilo za kraj Otočec.
Prosim za kontrolo preračuna nosilcev in stebrov.
Prilagam tudi dve risbi nadstreška, na katerih sem označil dimenzije in tudi profile.
Hvala, Danilo

Razdalje strešnih legic moraš prilagoditi kritini.
Možnih je več vrst polikarbonatnih kritin, ena med njimi je LEXAN, ki je različnih debelin, tako se npr. LEXAN d=16 mm, nosi prečno na razdaljah 1250 mmm (brez vmesnega podpiranja), če je tanjši, bo potrebna podpiranje na razdaljah 625 mm v vseh smereh. za to kritino je važno naleganje, ki naj bo vsaj 60 mm.

[Žerjavar]

kako si predstavljaš lege (špere) kot bočne podpore IPE 200 (2x), če ni med njimi vezi-diagonal??

Jaz razumem lego kot horizontalni nosilec, na katerega so naslonjeni špirovci (poševni nosilci kritine). Zgoraj si pisal o bočnih podporah tlačne cone IPE lege (prevrnitev). To je dejansko zasuk (torzija iz stabilitete) srednjega dela prostoležečega nosilca. Špirovec dejansko povezuje dve legi - upogibno je dovolj tog, tudi privarjen na lego - drži nosilec v položaju, da zasuk ni možen.

togi spoj spodaj je dobra odločitev in običajna rešitev pri takšnih konstrukcijah

Res je. Vendar je bila ta konstrukcija že v začetku zasnovana kot prostostoječa (roke med stebri in legami). Dejansko jo lahko postaviš na asfaltirano parkirišče, brez posega v asfalt razen izvrtine za siderni vijak, da je veter horizontalno ne premakne. Pa povej, kakšen temelj je potreben za tvoj koncept konstrukcije, kjer so stebri vpeti na temelj (prenos momenta stebra na temelj in zemljino). Se bo investitor lažje odločil, kateri koncept izbrati.

v bistvu potrebuje še legice, povezava med njimi naj bo na polovici s cevjo 40x40x3, diagonale fi 12-ena prečna vrsta in ena vzdolžna, vzporedna z IPE in to je to

To je pogosta izvedba. Če pa vzameš za lego PC namesto IPE pa ti odpade vsa ta navlaka vetrnega povezja (ne velja za burjo). Ali ni pogled na golo konstrukcijo prijetnejši, če ni diagonal, ... ?

Ali je potrebno še dvakrat kopirati začetno risbo in s tem obremenjevati prostor, zmanjševati preglednost teme?

[kekoT]

kako si predstavljaš lege (špere) kot bočne podpore IPE 200 (2x), če ni med njimi vezi-diagonal??

Jaz razumem lego kot horizontalni nosilec, na katerega so naslonjeni špirovci (poševni nosilci kritine). Zgoraj si pisal o bočnih podporah tlačne cone IPE lege (prevrnitev). To je dejansko zasuk (torzija iz stabilitete) srednjega dela prostoležečega nosilca. Špirovec dejansko povezuje dve legi - upogibno je dovolj tog, tudi privarjen na lego - drži nosilec v položaju, da zasuk ni možen.

togi spoj spodaj je dobra odločitev in običajna rešitev pri takšnih konstrukcijah

Res je. Vendar je bila ta konstrukcija že v začetku zasnovana kot prostostoječa (roke med stebri in legami). Dejansko jo lahko postaviš na asfaltirano parkirišče, brez posega v asfalt razen izvrtine za siderni vijak, da je veter horizontalno ne premakne. Pa povej, kakšen temelj je potreben za tvoj koncept konstrukcije, kjer so stebri vpeti na temelj (prenos momenta stebra na temelj in zemljino). Se bo investitor lažje odločil, kateri koncept izbrati.

v bistvu potrebuje še legice, povezava med njimi naj bo na polovici s cevjo 40x40x3, diagonale fi 12-ena prečna vrsta in ena vzdolžna, vzporedna z IPE in to je to

To je pogosta izvedba. Če pa vzameš za lego PC namesto IPE pa ti odpade vsa ta navlaka vetrnega povezja (ne velja za burjo). Ali ni pogled na golo konstrukcijo prijetnejši, če ni diagonal, ... ?

Ali je potrebno še dvakrat kopirati začetno risbo in s tem obremenjevati prostor, zmanjševati preglednost teme?

načelno (zaradi možnega nesporazuma), pa "nema veze", je strešna lega v jeklogradnji element, na katerega se pritrdi strešna kritina, strešno lego imenujemo gradbeniki, element v leso-gradnji, na katerega so vezane špere.
.
v danem primeru bi tudi jaz uporabil, za v tvojem primeru, prečko okvirja PC. sigurno je boljše, paše in zapre steber, tudi stabilna je bolj kot IPE 200, "sploh", če tega nagneš za potrebnih 5-6 st..
strešne vezi potrebujemo, ne samo zaradi uklona IPE 200,sedaj PC, ampak tudi legic in s tem povečanja njihove togosti, ki vpliva na pritrdilne vezne elemente in kritino.
.
temelj ni problem izračunat, da rečem od oka, 70 x 70.
takšni nadstreški se naj ne bi postavljali na asfalt, pojavi pa se tudi vprašanje vzgona vetra.

[Žerjavar]

Ali je potrebno še dvakrat kopirati začetno risbo in s tem obremenjevati prostor, zmanjševati preglednost teme?

Morda se motim, verjetno za odgovor uporabiš gumb "odgovori s citatom" ter s tem v celoti ponoviš prešnji prispevek. Svetujem ti, da uporabiš gumb "odgovori na temo", kjer imaš možnost z "quote" vstaviti samo del prešnjega prispevka, na katerega se nanaša odgovor.

temelj ni problem izračunat, da rečem od oka, 70 x 70

Ob postavljanju vprašanja sem ga imel od oka 90 x 90 x 50 cm.

[ttjuka]

Odpiram že tolikokrat videno temo, pa vendar so nadstreški tako zelo različni.
Skratka sam bom izdelal nadstrešek pred hišo za dva avtomobila in sicer kovinske izvedbe z polikarbonatno kritino. Pri preračunu sem upošteval snežno obremenitev 150kg/m2, kar naj bi bilo za kraj Otočec.
Prosim za kontrolo preračuna nosilcev in stebrov.
Prilagam tudi dve risbi nadstreška, na katerih sem označil dimenzije in tudi profile.
Hvala, Danilo

Noge 5x100x100
Nosilci IPE 120
Dolžina 7200
Širina 4500
Na sprednjem nosilcu sta dodani še dve opori(ni na sliki).Nadstrešek stoji že cca osem let,pa je kot nov.
Sneg se na polikarbonatni kritini obdrži do malenkostne otoplitve,in zdrsne.Tako,da ga ne srat z dvesto profili...

[kekoT]

bistvo "takšne tvoje konstrukcije" (prosta greda, ali okvir)
je izvedba zgornjih vogalov in vpetja ali naslona na temelj (porazdelitev momentov in deformacij)
.
eno je, bolj je medsebojno vpeta in "močno" sidrana v temelj-bolj je statično nedoločena-boljšo potrebuje izvedbo in temeljenje s sidrišči in konstrukcija je bolj "šlank". velja pa tudi obratno. pri prostih gredah so običajno merodajne deformacije.
.
malo humorja:))
za tvojo statistično konstrukcijo je možno, da bodo pričeli spreminjat
Evropske normative, "naši v ARS-u, pa še" snežne in veterne karte:)))

[Žerjavar]

bolj je medsebojno vpeta in "močno" sidrana v temelj-bolj je statično nedoločena-boljšo potrebuje izvedbo in temeljenje s sidrišči in konstrukcija je bolj "šlank".

Velja! Velja pa tudi, da so temelji točkovni, se neprestano premikajo (posedajo) in s tem povzročajo nekontrolirane napetosti v konstrukciji. V ta namen se pogosto konstrukcija nekje načrtno oslabi (naredi zglob v gredi, ...), da bi statik lahko imel napetosti v oblasti.

Ali imaš kakšen tehten razlog, da taka konstrukcija nebi mogla biti postavljena na asfalt? V tem primeru še sidrana nebi rabila biti (malo vetra), ker je z dveh strani zaslonjena s stavbo.

Dodan humor pa nima baze.
- Normativi so postavljeni in se življensko spreminjajo. Če nekdo ugotovi, da je neko področje z njimi neprimerno zajeto, lahko poda predlog spremembe z tehnično popdporo (dokazi). Kot si jo imenoval, je moja "statistična (?) konstrukcija" čisto običajna konstrukcija uporabljena že nekaj tisoč let (miza, stol, ...) in je s predpisi za dimenzioniranje dobro zajeta. Sigurno je izvedba konstrukcije z vpetjem na temelj mnogo mlajša in je večja možnost, da s predpisi ni dobro zajeta.
- Oblikovanje konstrukcije pa nima nobenega vpliva na vremenske karte. Vpliv je samo obraten. Vremenarji naredijo karte na podlagi merjenja in opazovanja vremena, gradbeniki pa morajo te ugotovitve upoštevati.