Hidrostatika - razlika višin med oljem in vodo

[5'r]

"peter" si nepopravljiv, cev na sodu visoka 20 m, pa ne glede na premer te cevi in če je naponjena do vrha z vodo, v tem sodu ustvarja tlak najmanj 2 bar

Pa naj!

Jaz se s tem ne strinjam, ker ne vidim razlike med dvema cevema premer 2cm in eno cevjo premera 2,96cm. V prvem primeru 2 krat 2 bara v drugem pa enkrat? ali??

Ustvari pa tlak 2 bara na površino slamice.

Tlak = sila / površina

manjši tlak = enaka sila / večja površina

l.p.

[ManiaC]

Zakaj ti je tako težko predpostavljat da je tlak na obeh straneh enak, medtem ko si hitro predpostavil da je sila enaka???

p = RO * g * h (kot vidiš je tlak odvisen le od višine in medija)
F = p / A

[5'r]

Ja ampak ne v sodu, kjer se površina poveča, kar pomeni na višino dosti večja količina medija. Za isti tlak, tega slamica ne zmore.

Podobno deluje klima. Iz tanke cevke v veliko, kjer se zniža tlak in se zmes tudi ohladi.

Če se motim pa prosim za obrazložitev.
Ne isklučujem, da sem kaj spregledal.

Sem za pravilen odgovor, pa kakeršen koli že bo!

l.p.

[ManiaC]

Mi govorimo o hidrostatiki, to je takrat ko tekočina miruje.

Pri gibanju pa je govora o hidrodinamiki, kjer pa je tlak enak uporu gibanja.

Pri spremembi premera cevi pa se spremeni hitrost in ne tlak (kot sem že zgoraj omenil je tlak tukaj ~0).

[5'r]

Glede na to, da sem napredoval v pripravnika

Pa še malo navadnega računanja:

Sila vode v cevki višine 20m in premera 20mm ob upoštevani gravitaciji = 6,28lit,kg ali 62,8N
tlak 2bar

Sila vina v sodu višine 1m in premera 600mm ob upoštevani gravitaciji = 282,6lit,kg ali 2826N
tlak 0,1bar

tlak=sila/površina

Po vašem se s pomočjo cevi tlak v sodu poviša za 2 bara.
Na 2,1bar!!
Glede na to da je površina soda enaka 0,2826m2.
Je potrebno da sila naraste iz 2826N na 59346N.
Oz. ta cev spremeni silo iz 2826N na 2888,8N,
kar pomeni spremembo tlaka v sodu (in ne na koncu cevi) iz 0,1 bara na 0,102bara.

l.p. 5'r

[ManiaC]

F = p * A je samo vodoravna komponenta sile. Imaš pa še vertikalno komponento ki pa je RO * g * V.


[img]http://www.strojnistvo.com/images/forum/1340797851_DraftSight_-_[NONAME_0.dwg].jpg[/img]


Več si preberi tukaj:
http://en.wikipedia.org/wiki/Hydrostatic

[5'r]

Tlak 1 Pa ustreza ploskovno porazdeljeni sili 1 N, ki prijemlje na površini 1 m²

100,000 Pa = 1 bar

V enakomerni ravni cevi 1bar cca. na 10 metrih višine pri vodi.

Cev v sod, pa ni enakomerna ravna cev.

Vprašanje je bilo ali bo sod razneslo oz. koliko bo pritiska v njem ko boste nanj pritrdili slamico 20m in premera 20mm.

V kolikor prvi stavek ne velja oz. se ga da drugače razlagat pa prosim.

V tej temi sem povedal, kar sem imel. Če mi kdo zna razložit zakaj bi naj bilo drugače se zahvaljujem.

Aja pa še vertikalna konponenta sile pri čemer sem seveda upošteval N pretvorjene iz Kg, kjer je že upoštevana gravitacija ups aja pa V - volumen tudi (sod cca 280L ali cev cca 6L)

[5'r]

Tlak enak uporu gibanja, le ta je večji pri večji hitrosti skozi ožjo cev in manjši pri širši cevi?

Ta dva stavka se nekako izklučujeta.

(Pri gibanju pa je govora o hidrodinamiki, kjer pa je tlak enak uporu gibanja.

Pri spremembi premera cevi pa se spremeni hitrost in ne tlak (kot sem že zgoraj omenil je tlak tukaj ~0). )

[runocar]

No, zdaj mi je pa jasno ...

[Nicomajstr***???***]

http://sl.wikipedia.org/wiki/Hidrostati ... i_paradoks -razlaga zakaj je drugače

[ManiaC]

Tlak enak uporu gibanja, le ta je večji pri večji hitrosti skozi ožjo cev in manjši pri širši cevi?

Ta dva stavka se nekako izklučujeta.

(Pri gibanju pa je govora o hidrodinamiki, kjer pa je tlak enak uporu gibanja.

Pri spremembi premera cevi pa se spremeni hitrost in ne tlak (kot sem že zgoraj omenil je tlak tukaj ~0). )

Pri gibanju nastaja tlak (tlačne izgube), ki je enak uporu gibanja. Pač potrebuješ neko silo (tlak) da se tekočina lahko giblje. Bolj kot je tekočina viskozna, večje je trenje in s tem tudi tlačne izgube.

Je pa tako kot si napisal ja. Pri večjem premeru so manjše izgube. Ob predpostavki da gre za enako kvalitetno cev. Pri tem je pomembna tudi hitrost tekočine. Pri turbolentnem (Re>1400) toku so precej večje izgube kot pa pri laminarnem.

[5'r]

http://sl.wikipedia.org/wiki/Hidrostati%C4%8Dni_paradoks -razlaga zakaj je drugače

Za ta paradoks sem prvič slišal, a mislim da pade!

Δp=S/F=S/Fg=δ·V/S=δ·S·h/S Δp=δ·h

V tej enačbi je žal napaka.

Torej je tlak na isti globini ali na istem vodoravnem nivoju povsod enak, saj je odvisen le od globine in specifične teže tekočine. Ni odvisen niti od oblike posode niti od tega, koliko tekočine je v njej. To spoznanje se je ob odkritju zdelo tako presenetljivo, da so ga poimenovali paradoks.

Aja pa še del enačbe, ki se mi zdi sporen

Δp=S/F=S/Fg=δ·V/S=δ·S·h/S

V zadnjem delu enačbe se S lahko pokrajša le pri ravnih posodah, pri različnih oblikah V ni S * h, oz. je na različnih višinah različna površina.

Praktično bom pa verjetno še tudi preizkusil! Fizike se ne da pretentati z nerazumevanjem.

Teorija brez prakse, je kot voz brez akse (osi).

l.p.

[ManiaC]

Najlažje boš to preizkusil tako da vzameš 2 cevi različnih premerov.

Obe priključiš na neko posodo z vodo, ki bo seveda dovolj velika da ti bo napolnila obe cevi. Na drugi strani cevi pa daš gor manometer, ta 2 konca cevi sta seveda dovolj nižje od posode z vodo (recimo cca. 10m).

Opazil boš da ti manometra kažeta enako. Če pride do razlike je napaka v manometrih (zato je najbolje da vzameš manometer z pravo skalo x bar=x metrov, kjer je x višinska razlika - aja pa vzami glicerinski manometer ki je dražji vendar natančnejši).

[5'r]

Ja če bi obe cevi priklopil na eno posodo bi tlak na spodnjih koncih bil enak.

Bom pa naredil dve cevi z enako spodnjo površino, višina 3m;
- na eno bom pritrdil plastenko 1,5lit na vrh
- druga pa bo ravna cev

in nato preizkusil tlak

Poročam, ko mi bo uspelo.

[Žerjavar]

in nato preizkusil tlak

Ga boš meril z manometrom?

Lahko preizkusiš tudi z daljšo plastično cevjo, ki ji samo začetek privzdigneš na isto višino