Izolacija od znotraj

[Žerjavar]

pri kaki vikendici bi pa izolacija v notranjosti prav prišla. Prideš zakuriš in je hitro toplo.

To je možno, če ni (je majhna) akumulacije toplote. Na topli strani izolacije ni mase (opeka, beton, ometi), ki bi se morala segreti. Potrebno je od primera do primera, glede na materjal in debelino zidu preračunati možnost tvorbe kondenza.

Pri tanjšem opečnatem zidu je zelo verjetno, da prideš skozi s stirodurjem in tanko prevleko z mrežico. Običajno je sprejemljivo z gips ploščami in dobro parno zaporo. Kako dobra zapora, je od primera do primera različno, glede na debelino in materjal na hladni strani izolacije.

[dolsina]

Mi imamo spodnji štuk komplet zunanje stene iz notranje strani obložene s 5cm stiropora potem pa lepilo,mrežica...
Si pa plasti sledijo takole:
8cm stiroporja,30 cm modelarc,omet in nato še omenjena plast stiroporja.
To mamo zdej 2 leti pa zaenkrat vse bp. V izolativnosti je pa kot noč pa dan.

[Errett Lobban]

Kaj pol res ni druge rešitve kot potrgat knauf in dat na novo izolacijo. Nekako se mi tole glih ne dela.

[Žerjavar]

8cm stiroporja,30 cm modelarc,omet in nato še omenjena plast stiroporja.

Račun možnosti kondenza daje ugoden rezultat, če je znotraj 5 cm stirodurja. Če je stiropor pa je lahko pod njim problem kondenza. Okrog 70 % notranje vlažnosti je meja.

res ni druge rešitve kot potrgat knauf in dat na novo izolacijo

Tu bo tvoja odločitev. Če imaš občutek, da je strop hladen, če je na njem res površinska temperatura za 3 stopinje manj kot na masivnem zidu z zunanjo izolacijo (koliko debelo?), potem je dodajanje izolacije potrebno.

[suzica]

Mi imamo spodnji štuk komplet zunanje stene iz notranje strani obložene s 5cm stiropora potem pa lepilo,mrežica...
Si pa plasti sledijo takole:
8cm stiroporja,30 cm modelarc,omet in nato še omenjena plast stiroporja.
To mamo zdej 2 leti pa zaenkrat vse bp. V izolativnosti je pa kot noč pa dan.

Normalno... samo nekateri tega ne bodo nikoli zastopili in bodo gonili svoje.

[Errett Lobban]

Na zdaj pa naredi prav,ce znas. Ali se lotit zadevo resit "the hard way" ali pa enostavnejso varianto in tvegat kondenz. Kaj pa vem, najraje bi pustil kot je pa da vidim koliksna bo poraba olja. Raje se na sezono odpovem kakemu stotaku, kot da grem sesuvat cel zgornji stuk. Al ne??

[Žerjavar]

Raje se na sezono odpovem kakemu stotaku, kot da grem sesuvat cel zgornji stuk. Al ne??

Če bi vedel točno dosedanjo sestavo zunanjega ovoja, se lahko računsko ugotovi prihranek na kurjavi, če dodaš določeno količino izuolacije.

Imaš možnost eno ali dve zimi obdržati stanje. Ob primerjavi porabe kuriva s podobno hišo in znano izolacijo, pa se odločiš za dodajanje izolacije.

[acme12]

Mi imamo spodnji štuk komplet zunanje stene iz notranje strani obložene s 5cm stiropora potem pa lepilo,mrežica...
Si pa plasti sledijo takole:
8cm stiroporja,30 cm modelarc,omet in nato še omenjena plast stiroporja.
To mamo zdej 2 leti pa zaenkrat vse bp. V izolativnosti je pa kot noč pa dan.

Normalno... samo nekateri tega ne bodo nikoli zastopili in bodo gonili svoje.

To pomeni da je naredil fasado še na notranji strani. Cenovno enakovredno zunanji. Uničil je eno izmed največjih prednosti masivno zidanih hiš - akumulacijo, ki naravno blaži nihanje notranjih temperatur. Če tega že ne občuti pozimi (odvisno od načina ogrevanja) pa močno občuti poleti. Najbrž glede na visok vložek $$$ tega ne bo nikoli priznal. Tako kot Honkarji trdijo, da pri polarni smreki znana gradbena fizika ne obstaja.

[Maksimvs]

To pomeni da je naredil fasado še na notranji strani. Cenovno enakovredno zunanji. Uničil je eno izmed največjih prednosti masivno zidanih hiš - akumulacijo, ki naravno blaži nihanje notranjih temperatur. Če tega že ne občuti pozimi (odvisno od načina ogrevanja) pa močno občuti poleti. Najbrž glede na visok vložek $$$ tega ne bo nikoli priznal. Tako kot Honkarji trdijo, da pri polarni smreki znana gradbena fizika ne obstaja.

Točno tako! se ne bi mogel bolj strinjat.

Kar se pa stirodurja tiče pa nekateri pozabljate da ima zprto celično strukturo in je zato parozaporen. Če je položen z lepljenjems PU peno, direktno na steno, brez zračne reže, ter z zapolnjenimi spoji, mislim da ni velike verjetnosti za pojav kondenza.

[Žerjavar]

ter z zapolnjenimi spoji, mislim da ni velike verjetnosti za pojav kondenza.

Velja, če ga polagaš na opečnate votlake. Boš pa sigurno imel kondenz, če ga daš na betonsko steno.

Pojav kondenza v zunanjem ovoju je vedno vprašanje kombinacije materjalov (debelina, prevodnost, difuzija). Splošno pravilo, ki je vedno veljavno: materjal z višjo vrednostjo produkta prevodnosti in difuzije mora biti na bolj topli strani.

[Maksimvs]

Se strinjam. Ampak če z izolacijo, ki je parno neprepustna na notranji strani zapreš steno, potem para ne more prehajati v steno, ali pač?

[Žerjavar]

če z izolacijo, ki je parno neprepustna na notranji strani zapreš steno, /quote] Imenuj mi vsaj eno paronepropustno toplotno izolacijo.

Vsi materjali prepuščajo paro, eni bolj, drugi manj. Nekateri zelo malo - skoraj nič.

potem para ne more prehajati v steno

Če imaš toplotno izolacijo na notranji (topli) strani stene, običajno kondenz nastane v izolaciji, najprej tik ob steni.

[BobSloEngineer]

Fizika je enostavna dokler jo ne začnete "mrcvariti":

1. Dejstvo je da bo na območju ogretega bivalnega prostora in zunanjim hladnim zrakom prišlo do točke rosišča.

2. Na pozicijo točke rosišča vpliva precej faktorjev (definitivno krivulja prevodnosti, ... pozabljate pa da ima veliko vlogo sama relativna vlažnost zraka v bivalnem prostoru ki lahko niha od 30% do 70%,...).

3. Če je točka rosišča na notranji steni, potem je to PROBLEM (plesen,...).

4. Zadnja stvar na katero zopet večina pozablja je koeficient difuzije vlage kot vplivni parameter na variacijo relativne vlažnosti znotraj prostora.

5. Če vse zgoraj ne pomaga potem je potrebno prostore pač prezračevati

[acme12]

1. Dejstvo je da bo na območju ogretega bivalnega prostora in zunanjim hladnim zrakom prišlo do točke rosišča.

Bolj ko je zrak topel več vlage lahko sprejme. Če se začne ohlajat pride do rosišča. Kdaj je seveda vse odvisno od % vlažnosti zraka. Kako pride do rosišča lahko najbolje vidiš v ko pozimi odpreš okno vlažne kopalnice. Tudi spodnji nivo oblakov ti kaže točko rosišča (bazo). Če imaš na notranji strani parno zaporo nato proti zunanjosti izolacijo. Potem je meni logično, da ne bo prišlo do rosišča, saj vlažen zrak zadržiš v prostoru oz. na topli strani.

3. Če je točka rosišča na notranji steni, potem je to PROBLEM (plesen,...).

Velik problem je tudi, če pride do rosišča v konstrukciji. Posledica je navlaževanje konstrukcije. Tudi tam lahko nastane plesen, kaka hišna goba, padec izolativnosti.... In ravno to je problem nekvalitetnega izoliranja masivne (paroslabo propustne) stene na notranji strani. Če se že dela to je potrebno na notranji strani, pod gips plošče dati kvalitetno parozaporno PE ali ALU folijo. Vsi stiki parne zapore morajo biti lepljeni in narejeni kvalitetno.

[suzica]

in