padec tlaka v odsesovanju

[spaget]

Pozdravljeni!

Soočam se s problemom padcev tlaka v filtraciji zraka. Ventilator zagotavlja pretok 2,3 m3/s. Skozi filter aktivnega oglja pride do padca tlaka 2400 Pa/m. Iz filtra potem poteka naprej cev dimenzije 300(Š)x600(V) v dolžini 9,89m (na koncu je zaprta), v kateri so zračne reže, ki sesajo iz okolice onesnažen zrak. Teh rež je 9 in so dimenzij 0,77 (D)m x 0,13 m (V). Zanima me kako bi pravilno izračunal padec tlaka za vsako izmed rež. Reže imajo ostre prehode, robovi niso zaobljeni (samo izrezan pravokotnik v aluminijast kanal, na katerega so montirane še lamele.

kanal z režami - filter- ventilator

Hvala.

[gricko]

Malo bolj opiši tvoj problem...

Ventilator ti zagotavlja omenjen pretok pri določenem pod oz. nadtlaku...
Tlačni padec na rešetki pa ni prav enostavno izračunat, saj je odvisen od pretoka skozi rešetko, efektivnega prostega preseka oziroma posledično hitrosti zraka skozi odprtino...

lp
D.

[spaget]

Odsesavanje nasičenega zraka (umazanega) poteka skozi kanal dolžine cca 9m. Višina kanala je 0,6m, širina pa 0,3m. V tem kanalu, torej dolžine 9m so razporejene rešetke in sicer jih je 9. Dolge so 0,77m, visoke pa 0,13m.
Ta kanal gre potem v kemični filter, v katerem je aktivno oglje, ki zrak ustrezno čisti. Glede na naš filter, ki je dimenzije fi 2m in na nasuto polnilo cca 1,3m je padec tlaka v filtru približno 2400 Pa pri 4mm granulaciji peletov. Izračunal sem da je potem hitrost zraka skozi filter 0,73 m/s. Iz filtra poteka kratek cevovod potem še do ventilatorja.

Pretok ventilatorja je pa 2,3 m3/s po tehničnih podatkih.

Sistem pa hočemo izboljšat s predelavo mogoče rešetk, kolen, večjo granulacijo peletov, da ne bo tako velikega padca tlaka v filtru itd...da bo bolj sesal, kot pa sedaj. Sama zadeva mora biti podprta z izračuni da ne bomo delali nekaj na pamet.

Sem govoril z enim projektantom iz neke klima firme in je sicer dejal da padca tlaka v rešetkah skoraj ni, naj bi bil ene 30 Pa, računala naj bi se pa vedno samo tista ki je najbolj stran od ventilatorja.

[Žerjavar]

v dolžini 9,89m (na koncu je zaprta), v kateri so zračne reže, ki sesajo iz okolice onesnažen zrak. Teh rež je 9 in so dimenzij 0,77 (D)m x 0,13 m (V).

Tu je vprašanje, na kakšnem razmaku so sesalne odprtine:
- Ali na enakem razmaku? V tem primeru dobiš različne količine vsesanega zraka skozi posamezno odprtino, glede na položaj - bližje črpalki večja količina.
- Ali razporediti različne razmake, da bo vsesana količina enaka na 1 m dolžine cevi?
- Ali spreminjati velikost odprtin, da dosežeš enako vsesano količino za vsako odprtino na enakem razmaku?
V vsakem primeru za peš račun kar obilica dela.

kako bi pravilno izračunal padec tlaka za vsako izmed rež.

Za padec tlaka skozi odprtino moraš imeti pretočno količino skozi to odprtino in presek odprtine. Upoštevaš pa predvsem vtočni in iztočni koeficient, dolžine skorajda ni.
Ne pozabi: padec tlaka skozi drugo odprtino od konca = padec tlaka skozi prvo odprtino + padec tlaka skozi cev med prvo in drugo odprtino.
Velja tudi za vse naslednje odprtine.

Ali se nisi zmotil pri velikosti reže (morda pri preseku cevi, kjer ni enote)? Če so preseki odprtin zelo majhni napram preseku cevi, lahko račun pokaže, da je padec pritiska zaradi pretoka skozi cev zanemarljivo majhen in lahko za vse oprtine računaš enak padec pritiska.

P.S:

Sistem pa hočemo izboljšat s predelavo mogoče rešetk, kolen, večjo granulacijo peletov, da ne bo tako velikega padca tlaka v filtru itd...da bo bolj sesal, kot pa sedaj.

Najprej samo približno izračunaj padce pritiska, da vidiš, kje so večji padci, tam ukrepaj.

Če imaš velike sesalne odprtine prekrite z mrežo, računaj padec tlaka za vsako luknjico mreže s pretokom, ki pripada tej luknjici.

Za zmanjšanje skupnega padca tlaka boš verjetno največ naredil na filtru. Povečaš površino ali olajšaš pretok = poslabšaš kvaliteto filtriranja.

[spaget]

Ne presek cevi je 0,18 kvadrata, presek reže pa 0,1 kvadrata.

Če začnemo pri reži najbolj stran od ventilatorja:

Začne se 32 cm od roba, potem je rešetka, nato 47 cm pleha, zatem rešetka, potem 15 cm pleha, rešetka, 30 cm pleha, rešetka, 15 cm pleha, rešetka, 32 cm pleha, rešetka, 15 cm pleha,rešetka, 32 cm pleha, rešetka, 15 cm pleha, pa še zadnja rešetka.


Enak pretok rešetk se da rešit z regulacijo- z odpiranjem oz pripiranjem lamel, tako da je na vseh približno enak.

Samega padca tlaka zaradi cevi skorajda ni, sem naračunal 100 Pa. Reže so že fiksne, samo ker mi vodni stolpec v sistemu pokaže določen padec tlaka, bi rad dobil še ostale odseke poleg samega oglja, zato se mi gre da določim padce na rešetkah.

[Žerjavar]

zato se mi gre da določim padce na rešetkah.

Najprej približen račun. Povprečen pretok skozi eno luknjico mreže in glede na velikost luknjice padec pritiska. Primerjaj s padcem pritiska skozi cev s povprečnim pretokom (za dolžino z režami polovico skupnega). Boš ugotovil, da je glavnina padca pritiska v filtru.

[tlozej]

Napisal si, da je v filtru padec tlaka 2400 Pa. Sigurno je največji padec tlaka tukaj. Torej če hočete zmanjšati padce tlaka je potrebno nekaj narediti na filtru. V samem kanalu (9m) in na rešetkah je padec tlaka relativno majhen, tako čez palec pod 10% skupnega; pač odvisno od točne oblike kanalske mreže.

Še to:
Nič nisi napisal kam gre zrak naprej od ventilatorja. Je direkten izpih? Ker če imaš za ventilatorjem še 50 m kanalov s polno koleni je potrebno še ta padec tlaka upoštevati.

LP