Lej, saj je tisti Iskrin 250 A za tvoje potrebe čisto soliden. Samo servisno podporo si priskrbi. Vprašaj v Pretentu, kako je s tem - verjamem, da ti bodo odkrito povedali.
Drugače je bilo pa tako in ne želim biti preveč krivičen: Iskra Varjenje sem izbral, ker mi je bila Lj pač mnogo bližja kot Lendava. Ko sem bil v firmi, sva se z Igorjem Štefanom takoj ujela in kaj je lepšega, kot če imaš zanesljivega človeka na tako ključnem področju. 10 let sem bil njihov kupec in cela delavnica je bila na Iskrinih aparatih. Imel sem enega prvih njihovih TIG-ov z VF vžigom.
Pa se je dogajalo npr. da je pri varjenju nape (NR pločevina 1 mm) iznenada stroj "doziral" kar celih 200 A, kolikor jih je pač premogel. Niso vedeli, zakaj. Pri varjenju kotlov po MAG, vsi vari penetrirani, nekateri celo na rentgen, je med varjenjem talina rahlo vzvalovila in slišal si tudi čuden zvok - var je bil tam porozen! Niso našli napake, kot tudi ne njihova dva privat serviserja, precej znana. Ko je začela na enem TIGu crkovati elektronika, mi je zadevo popravil šele brat elektronik, ki se je zadeve lotil študijsko in našel nek razrahljan spoj v nekem dušilnem nihajnem krogu - prej so mi uradni serviserji odnesli kar precej denarja, pa nič naredili. Mašino sem dal v njihovo proizvodnjo v Stegne in prav tako nič. Dobro, lej, aparat je bil sicer že kakih 5 let star in je nekaj že naredil, ampak za stran pa še ni, kajne!
Potem sem leta 98 šel k Igorju v Iskro in rekel, da bi pri njih vzel Froniusovega TIGa in je bilo precej žalostno. Prvi Fronius v moji delavnici in še danes dela. Brez defektov, samo enkrat vmes je bilo treba narediti generalni reset in to je to! Najbolj priljubljen od vseh in če je treba delati kaj finega ali iti na teren, fantje vzamejo prav tega. Pa jih imamo še nekaj, novejših, vsi Froniusi, ampak ne, tisti prvi TransTIG 2000 je zlat! Probali smo tudi Castolina in Kemppija, ki sem ju vzel na priporočilo prijatelja in profi varilca, pa sta obležala nekje v kotu ... Fantje pravijo, da sta štorasta... kaj pa vem. Pa njihov MIG/MAG oz, njihova podajalna za žico! Sploh se ne smem spomniti, koliko živcev je šlo včasih zaradi zanič podajanja žice, pa so tako hvalili štirivaljčni pogon, naj bo Iskra Varjenje ali pa Varstroj. Kaj ti nuca štirivaljčni pogon, če je pa proizvajalec pri konstruiranju naredil osnovnošolsko napako in vzel napajanje motorčka kar iz dodatnega odcepa na varilnem transaformatorju! Ali je pa to zapovedal nek ekonomist na čelu firme, da bi dvignil profit pri izdelavi, kwa pa vem, najbolj verjetno je pa!
Varilni aparat ni samo v škatlo zapakirana elektronika in včasih še močan trafo. V njem se pretaka ogromno energije s trenutnimi konicami, ogromni magnetni pretoki in visokofrekvenčne motnje. Ni vseeno, kje je locirana visokonapetostna cinšpula za VF vžig. Zaradi poenostavitve izdelave jo ponavadi locirajo čisto na izhodu aparata, da ni toliko problemov z ionizacijo in električnimi preboji zaradi visokih napetosti reda 10 kV. Pa je to najbolj neprimeren prostor, ker ti ta visokonapetostna in visoko frekvenčna sevanja od tam motijo vso pamet, ki jo stroj znotraj škatle premore. Če odpreš te poceni kitajske aparate (Iskrin spada zraven) in Froniusa ali Kemppija in jih primerjaš, v trenutku opaziš, da je pol vsebine teh dveh v bistvu sestavljeno iz raznih dušilnih nihajnih krogov - prava finomehanika, če se lahko tako izrazim, ker ti filtri niso kar prilotani nekje na tiskanem vezju, ampak imajo točno določen položaj v aparatu.
Tako je to, za amatersko in pol profi uporabo so varilni aparati v rangu do kakih 500 Ejev popolnoma zadovoljivi. Za kaj več mora pa tudi mašina biti k temu.
Dost mate, mater sem se razpisal!

Sicer vam pa ni treba vsega teha špeha brat, ...
Delo krepeli človeka.