Dimenzioniranje trama

[susa]

a levo in desno od stebrov ne boš imel nič strehe čez steber, da ti ne bo močilo.
Po mojem bi bilo fajn, če ti gre tram čez steber , če je možno.

pri nas je med stebri 5,4 m skupaj čez stebre pa 8,1 m dolg tram dimenzije 17,5x23,5 bil je 18x24 ampak je pooblan zato je taanjši je pa iz dost gostega lesa,roke pa so 1,3 m od stebra . Preveril sem poves. ki je nekje okrog 2 cm. Na tej strhi je bilo največ 100 cm snega. Dolžina špirovcev je 7m ,12x16

[Žerjavar]

Kombinacije s trami, kot jih navajaš so vse ustrezne - ne pozabi dati med njiju vsaj po dva moznika proti koncu in spojiti z vijakom skozi.

Pri tako majhnem naklonu ti bo tegola zatekala. Streho porihtaj s strešno lepenko in nanjo prilepi tegolo za okras.

med stebri 5,4 m skupaj čez stebre pa 8,1 m dolg tram dimenzije 17,5x23,5

Ali veš, da potrebna višina trama raste skoraj linearno z razponom?

[maresen]

Hvala, na deske bom najprej navaril izotekt, tegolo bom pa segreval z brenerjem da se bo bolje sprijela oz. lahko namesto tegole na izotekt navarim še enkrat izotekt z posipom.se pravi da lahko brez skrbi odstranim krajše pomožne tramove in dam roki na spodnji vezni tram ,ki je čez vso širino.Zanima me še, če naj bi bil poves res samo 2-3 cm maximalno

[Žerjavar]

če naj bi bil poves res samo 2-3 cm

Odvisno od tega, kako kvalitetno jih boš med sabo spojil, da se pri obremenitvi ne moreta med sabo premakniti. En sam tram 20 x 40 bo pri max obremenitvi imel skupni poves 1,6 cm. Dva trama 20 x 20, eden vrh drugega brez medsebojnega spoja, bosta imela poves 11 cm. Bolj pravilen in kvalitetnejši bo spoj med njima, manjši bo poves (tudi napetost), lahko se zelo približa prvi varianti.

namesto tegole na izotekt navarim še enkrat izotekt z posipom

Eno je lepše, drugo cenejše.

[maresen]

verjetno bom dal spodaj 20x25 nanj pa 20x20, zanima me pa, kako na kakšen način jih spojiti, ali naj bi bili zvijačeni skupaj-navojna palica in podložka z matico zgoraj spodaj, kakšen fi palice in pa kakšen razmak med spoji naj bi bil.Kot sem razbral, s pravilnim spojem tramov skorajda izničim poves(1,6cm na 7,5 m je praktično nični poves).Kakšen pa bi bil spoj z lesenimi mozniki, kateri je boljši?

[Žerjavar]

Samo z vertikalnimi vijaki ne bo dosti uspeha. Če bi z vijaki stisnil trama med sabo, da bi s trenjem prenašala medsebojne strižne sile, bi šlo. Les je živ materjal in bi moral občasno vijake pritegovati.
Potrebni so mozniki za preprečitev mikropremikov med tramoma in seveda tudi vertikalni vijaki. Običajno se daje lesene moznike. Lahko so paralelni s tramom ali pa poševni na tram. Včasih se jim doda še po dva klina za "špananje".

Nekoč je obstojal "jež" - pločevina z izštancanimi trikotniki ter obrnjeni izmenično gor in dol. Vrhovi trikotnikov so se zajedli v trama in preprečili kakršenkoli premik. Tega že dolgo nisem videl na trgu.

Svetujem poševne lesene (hrast) moznike 5 x 20 x 20 cm, tako, da bo sredina moznika od srede podpornega stebra oddaljen na 40, 130 in 230 cm, vijaki M 16 v sredi med mozniki, nad podporo vijak ni potreben. Poševnost moznikov je padajoča proti podpori.

[maresen]

Žerjavar, najlepša hvala za vse nasvete, upam da bom zadevo naredil dobro.Še enkrat hvala

[Žerjavar]

upam da bom zadevo naredil dobro

Prilepi kako fotko, ko boš poskusno sestavljal tram, da pokažeš moznike. Vlakna lesa moznikov morajo biti vzdolž trama poševno navzgor. Zareza v vsak tram je tako globoka, kot je moznik debel.

[Žust]

Imam vprašanje glede nosilnega trama. V stari stavbi, ki je v dobri kondiciji smo se lotili obnove kleti-poglobitev tal. Klet je velika 7m×5m, nad njo še en prostor enake velikosti. Strop kleti oz. pod v zgornjem prostoru je lesen. V kleti je po sredini hrastov tram (dolžine 5,5m, 23cm×20cm) podprt na obeh koncih ter še vmes z dvema stebroma. Na tem tramu slonijo trami ki nosijo lesen pod. Več na skici


V glavnem, zgornji prostor je družabni, kjer se včasih zbere večja količina ljudi, zato pride do določene obremenitve. Tram je podprt, kot sem že napisal z dvema stebroma, eden od njiju ne nosi praktično nič, vsak sedaj ko zgoraj ni obremenitve in se ga lahko z roko premakne. Torej ta dva stebra sta nam v napoto, saj bi tudi v kleti radi prostor v celoti, brez stebrov, pa me zanima če bi ta tram lahko prenesel obremenitve brez teh dveh stebrov.

[Žerjavar]

Tram je podprt, kot sem že napisal z dvema stebroma, eden od njiju ne nosi praktično nič,

zadoščal bi le en steber. Brez stebra se sicer ne bo zlomil, se bo pa preveč povesil in zgoraj se bo čutilo kako je strop mehak, bo tudi precej nihal.

Brez stebra bi bila potrebna dimenzija 20 x 28 cm.

[Žust]

Kaj če bi ga zamenjali z jeklenim I profilom, kakšnih dimenzij bi moral bi moral biti profil, da ne bi potreboval stebra?

[acme12]

Kaj če bi ga zamenjali z jeklenim I profilom, kakšnih dimenzij bi moral bi moral biti profil, da ne bi potreboval stebra?

Lahko je jeklo, les (žagan, lepljen, mozničen...), beton, karbon,.... skratka kar ti je ljubše.

..kakšnih dimenzij je dokaj čudno vprašanje. Če se bo našel kak junak preračunavat, bo rabil podatek o naložbah (vrsto estriha...) in namembnosti prostora nad tramovi.

Kako misliš poglobit klet?

[Žerjavar]

če bi ga zamenjali z jeklenim I profilom,

IPE 240 ali HEA 220

[Žust]

@Žerjavar, najlepša hvala za pomoč.
@acme12, kaj bi lahko dal namesto trama, sem navedel da I profil. Glede namembnosti sem tudi napisal, da je zgoraj prostor družabni, kjer pridejo ljudje, koliko jih gre na 7×5 pa se ve.

Klet se pa poglablja ročno, s krampom in lopato.

[kekoT]

Pozdravljeni!
Žerjavar mene pa zanima kje lahko dobim te podatke koliko snega je predvideno za kakšno lokacijo. Namreč sem 8 km izven Vrhnike.

Lp ter hvala lepa

Vrhnika n.m.v. 300m cona A2 ....... SIST EN 1991-1-3 : 2004
sneg na tleh 1.51 kN/m2

sneg na strehi do 30 st. naklona
0.8 x 1.51 = 1.21 kN/m2

ne pozabi upoštevati snežni previs na kapu (aktualno sedaj)
in
možnost kopičenja snega na strehah, ki mejijo z višjimi objekti > tukaj se lahko povečajo obremenitve s snegom za 100 in več %.