Stružnica Prvomajska TES-1/1000

[grega09]

Ponuja se mi možnost nakupa omenjene stružnice. Leto izdelave cca. 1960, vmes je bil narejen remont.
Nekaj podatkov sem dobil vnaprej, si moram pa stružnico seveda še ogledati, me pa malo zanima kaj lahko pričakujem od takšnega stroja po izkušnjah drugih. Kakšne premere se da še normalno stružiti - za moč motorja še ne vem, moram pogledati na ogledu. Masa stroja je cca. 1050 kg.
Mogoče še kakšen napotek na kaj biti pozoren pri ogledu in kakšna je ponudba rezervnih delov.
Za odgovore naprej hvala...

[grega09]

Mi lahko kdo prosim priporoči nekoga, ki dela remont na Prvomajskih? Za nekaj stvari bi se rad pozanimal. Pa še eno vprašanje. Je imel kdo kdaj kaj opravka s tole firmo glede remontov in rezervnih delov: http://www.prvomajska.hr/.

[masinist]

So kar dobri. V redu obnovijo stroje. Imajo vse znotraj firme (tudi brušenje vodil) tako da niso odvisni od drugih. Cena obnovljene TNP160 B te pride cca 8000 €. Ampak je res kompletno obnovljena. Za rezervne dele pa sem slišal da imajo kar drage.

lp, masinist

[mehanicar]

Kaj pa s Sigo v Žabnici ima kdo kakšne izkušnje z obnovo strojev.

[grega09]

Nadaljujem temo. Iščem koga, ki ima dokumentacijo, ki je prišla zraven Prvomajske TES-1/1000.
Torej, kakšna navodila za uporabo, tabele za nastavitve menjalnika, elektroshema,...
Me mogoče lahko kdo prosim kam napoti?

[grega09]

Na omenjeni stružnici bi rad razstavil in odstranil spodnji del suporta v katerem sta vreteno in gred.
Ali mogoče kdo ve kako se razstavi vez na spodnji gredi z utorom? Spodaj je slika.
Zgornje vreteno ima dva konična zatiča, ki se enostavno izbijeta - mi je uspelo. Za gredjo in vretenom je norton menjalnik. Ali bom moral odpreti pokrov nortona, da bom lahko omenjeno vez razstavil.
Lotil bi se tako: Razstavim spoj na postelji stružnice, kjer je končno uležajenje gredi in vretena, nato razstavim vezi pri norton menjalniku, potem pa odstranim spodnji del suporta z vretenom in gredjo vred. Naj kdo prosim pove enostavnejšo možnost, če obstaja...

[grega09]

Čeprav je že nekaj časa odkar sem tole uredil, naj najprej sam odgovorim na moje prejšnje vprašanje. Spodnji del suporta sem odstranil, kot sem si zastavil. Spodnji spoj na zgornji sliki se da pa enostavno razstaviti od zunaj. Odstraniš varovalo vijaka (žica), odtegneš varovalni vijak, potem pa matico z utori. Sem ugotovil tudi, da ima ta spoj funkcijo varovalne sklopke, ki pri preobremenitvi preskoči. Zato je pomembno kako močno zategneš matico z utori.

Moje naslednje vprašanje - če se bo našel kdo, ki bo odgovoril.
Stružnica mi funkcionira dobro, sem pa včeraj naletel na problem. Po nekaj obratovanja odkar imam stružnico, sem se odločil, da glavno gred testiram pri nekaj hitrostih - najprej sem izbral najnižjo, potem eno srednjo ter na koncu najvišjo - 1000 obr/min. Pri vsaki sem pustil teči cca. 15 minut. Pri najvišji je po cca. 10 minutah stružnica dobila čuden zvok - kot da se motor muči in preden sem lahko odreagiral mi je zagrabilo gred. Pri sprednjem ležaju gredi, ki je drsni, je bilo dokaj toplo na dotik. Treba bo nastaviti radialno zračnost drsnega ležaja. Mi je žal, da je nisem preveril prej - teh stvari nisem še nikoli počel, sem bolj samouk (knjige, internet...).
Najprej naj vprašam, če lahko pričakujem poškodbe na drsnem ležaju? Z maticama za nastavitev zračnosti mi je ležaj uspelo popustiti. Zdaj nastavljam zračnost. Seveda se pojavlja vprašanje, koliko zračnosti je tu potrebne, da bo tek gredi dovolj natančen in da ležaj tudi po nekaj obratovanja ne bo izgubil zračnosti zaradi segrevanja.
Našel sem na DIN standard, ki določa (priporočljive) zračnosti za drsne ležaje glede na obodno hitrosti gredi. Iz tega dobim priporočeno zračnost cca. 90 mikrometrov.
Nasveti, odgovori, mogoče kakšna enostavna izkustvena metoda za nastavljanje zračnosti ležaja??? Vnaprej hvala!

[dakomat]

Živjo. Sem imel enak problem, z razliko da mi še ni zagrabilo gredi. Težava je bila da mazanje ni delovalo (olja ni dovajalo do drsnih ležajev) in verjamem da je to težava tudi pri tvoji. Zdaj se skoraj nič več ne segreje. Odpri zgornji pokrov in malo poglej kako so spelane cevke pa malo razderi in spihaj.

LP!

[grega09]

Malo bolj podrobno je drobovje prikazano na spodnjih slikah.

Na prvi sliki se vidi dolivni kanal (nad ležajem) za dolivanje olja drsnega ležaja. Stružnica nima povezave iz kadi olja, ki se steka iz pokrova, do sprednjega ležaja. Cevke gredo samo do zadnjega ležajnega mesta (eden radialni kroglični ležaj in eden aksialni krogližni ležaj) in na nekaj zobniških parov. Že od začetka sumim, da je karter za olje drsnega ležaja posebej, ker potrebuje ležaj svoje olje. Zdaj imam v menjalniku in pri ležaju hidravlično olje Olma Hydrolubric VG 46 (ISO VG 46). Sem pa pri menjavi olja drsnega ležaja skozi izpustno odprtino (ki je obenem tudi kontrolna za nivo olja) videl, da je do ležaja napeljan nekakšen trak iz tkanine podobne filcu - to sumim, da je nekakšno mazanje ležaja. Mi je pa malo sumljivo in ne vem kako preveriti če ta mazalni sistem deluje, ker ne vem niti dobro kako je izveden - se ne vidi dovolj skozi odprtino.

IMG_0708.JPG (329.55 KiB) Videno 6224 krat

Tu se vidita obe matici za nastavljanje zračnosti ležaja (ena zunaj za navojem vpenjalne glave - z radialnimi izvrtinami, druga pa znotraj - z bočnimi utori). Tu sta obe popuščeni - ležaj ima maks cca. 200 mikrometrov zračnosti. Zračnost sem pomeril z merilno uro na gredi, medtem ko sem v izvrtino gredi dal palico, s katero sem gred v ležaju premaknil. Matice lahko seveda zategnem toliko, da mi ležaj gred zagrabi že takoj.

IMG_0709.JPG (245.25 KiB) Videno 6224 krat

Tu je še zadnje ležajno mesto od zunaj. Z matico znotraj ohišja in temi zunaj naj bi nastavljal zračnosti zadnjih ležajev - radialno in aksialno. Še nisem poštudiral kako, tudi mislim, da ni prevelike potrebe, ker so kroglični ležaji in zaenkrat vse štima.

IMG_0712.JPG (218.96 KiB) Videno 6224 krat

[dakomat]

Luknjice spihaj in boš slišal kje gre zrak ven, mora ti ga prepuščati; nekje okrog ležaja mora malo ven pihati. Potem pa daj v ta veliko zgornjo luknjico neko tkanino - filc, in gor nalij olje. Lahko pa spelješ še eno cevko do prednjega ležaja (enako kot je na zadnjega) in rešiš problem.

LP!

[grega09]

Nekaj ne razumem. Karter drsnega ležaja ni povezan z tistim od menjalnika. Če speljem olje na ležaj bo posoda ležaja enkrat do vrha polna... Bo to v redu? Sicer mi je pa zdaj nekaj padlo na misel. Mogoče pa more biti karter ležaja do vrha napolnjen z oljem in me je zmotila tista kontrolna šipka za nivo olja.

[fikus_]

Imam VDF letnik 1941. Te "novejše" stružnice so praktično kopije VDF. VDF im na dnu črpalko olja in zgoraj razvod cevi (mislim da 6 cevi) da kaplja na ležajna mesta. Med drugim tudi na glavni drsni ležaj. Če imaš možnost naredi dovod olja do izvrtine (druga slika) ali pa vsaj filc trak od nekod, kjer je olje. Če boš naredil direktni dovod olja, s strani prevrtaj (sl 2) tisto veliko izvrtino kakšen cm pod vrhom, da bo višek olja odtekal skozi to izvrtino in ne na vrhu čez.

[SAJKO]

Tud jaz imam VDF, sam 49 letnik, pa ima tudi drsne ležaje. Možno, da je mišljeno mazanje tako, ko stružnica dela, zobniki razmečejo olje vsepovsod po predležju, nekaj se ga ujame v to čašo nad ležajem-zato je tako velika, potem pa od tu mezi skozi luknjico na ležaj.
Je pa z drsnimi ležaji tako-če stegneš mal preveč, hoce zagrabit pri višjih vrtljajih, če pa mal odnehaš, pa rado trese, sploh pri štehanju. Nikol pa ne smeš na največje vrtljaje takoj-mora prej mal laufat na nižjih vrtljajih, da se ležaji podmažejo, pa olje in ležaji se segrejejo, potem jo pa lahk zavrtiš.

[grega09]

Možno, da je mišljeno mazanje tako, ko stružnica dela, zobniki razmečejo olje vsepovsod po predležju, nekaj se ga ujame v to čašo nad ležajem...

To tu ni možno ker pokrov predležja ima obdelan rob, ki loči čašo nad ležajem od ostalega dela predležja.
Zdaj sem naredil tako:
Ležaju sem nastavil zračnost in naredil sem dodaten dovod olja iz kadi (slika 1 v mojem prispevku 26.2.2015 20:39) do čaše nad ležajem. Videl sem tudi, da nekaj olja priteče ven pri ležaju spredaj zunaj - torej ga v karterju ležaja ne more biti preveč, ker steče prej pri ležaju ven. Testiral sem stružnico s počasnim zagonom od najnižjih obratov gredi, preko srednjih, do najvišjih. Zaenkrat ni bilo težave, okrog ležaja je seveda postalo toplo. Preveril sem zračnost tudi po nekaj obratovanja pri najvišjih obratih in je je še vedno bilo cca. 0,03 mm. Zaenkrat bo to moralo biti v redu, ne bi rad več bolj pritegnil ležaja, ker ne vem koliko je preveč. Bom pa opazoval , če se bo kdaj pojavilo kakšno tresenje.
Hvala za predloge!

[grega09]

Spet nadaljujem tole temo. Na omenjeni stružnici je najmanjši korak za vrezovanje navojev 1mm (tabela za metrične navoje). Zanima me, če je to praksa pri teh strojih, da manjših korakov ni možno nastaviti? Ali pa jaz kaj ne vem? Vem pa, da je neka opcija, da se zamenjajo t.i. škarje pred Nortonom (dva zobnika na sliki spodaj, ki sta montirana na kosu, ki ima rdečo obrobo) in potem pridobiš možnost rezanja druge vrste navojev. Teoretično bi se verjetno dalo ta sklop izdelati. Je že kdo kdaj počel kaj podobnega ali pozna kakšno drugo rešitev?