bootsy napisal/-a:Odvisno kakšen karakter si. Do kater mere se pustiš.
Moja izkušnja je taka. Bil sem tiho dve leti ko sem začel z delom. Ob enem ogromno truda vlagal v lastni razvoj, izobraževanje, da sem prišel do te mere da je podjetje prišlo do zaključka da brez mene ne bo šlo.
Ko sem to pogruntal, da se bojijo da bom ušel, ni bilo več neplačanih nadur in tako dalje, in tudi brez strahu sem direktorja in tehničnega direktorja lahko poslal v pm če so mi nekaj utrujali. Enostavno sem prišel do tega če so utrujali pač nekaj nisem naredil in to je bilo to. In ko so začel normalno komunicirat šele takrat je bila zadeva narejena. Niso pa si mogel privoščit da bi ne nagnali.
Se popolnoma strinjam. Vse je odvisno od posameznika. Ključno, kar si tudi sam napisal in česar sem tudi sam zagovornik:
Če želiš v podjetju uspeti, moraš upravičiti svojo vrednost - tako je v kapitalizmu. Vedno se gleda na tvojo dodano vrednost v podjetju. Če za sebe veš, da si dovolj sposoben, si poskušaj naložiti čim več odgovornosti na sebe in se tako naredi nepogrešljivega. Tako tudi dobiš dober argument za plačo. bootsy napisal/-a:
Kamor kol sem šel izobrazba, izobrazba..... ja je 10 % tega, vse ostalo so v strojništvu izkušnje pridobljene na primerih.
Glede na svoj položaj, se s tem ne morem strinjati. Če se gre podjetje resen razvoj, t.j. 3D modeliranje, izvajanje numeričnih simulacij v CAE, trdnostne in dinamične kalkulacije, izračuni, eksperimentalna validacija itd... za to potrebuješ ustrezno strokovno podkovan kader, ki razume tehnično problematiko ne samo na praktičnem nivoju (kakor ga sam zagovarjaš), temveč tudi na fizikalnem in matematičnem nivoju (TEORIJA!!). Seveda teorija ni vse, ampak še zdaleč tudi praksa ne. Praksa pride v poštev, ko se uporablja ustaljene proizvodne procese, s konvencionalnimi tehnologijami. Za dejanski, resen razvoj pa je potrebno mnogo več, in tega se lahko posameznik nauči samo na fakulteti. Lahko tudi kot samouk, ampak se večkrat pojavi problem, da včasih niti ne več, česa še ne veš. Potrebno se je zavedati, da danes strojništvo ni več samo risanje in izdelava, je tudi programiranje, numerične simulacije, eksperimentalna validacija tako v numeričnem kot praktičnem okolju itd... danes je obdobje optimizacije izdelkov.
Mislim, da je velik problem tudi v samem nazivu "inženir" in kdo vse ga dodeljuje. Danes razno razne visokošolske institucije kar rastejo kot gobe po dežju. Polno je nekih višjih/visokih šol, ki ti na koncu dajejo naziv inženir nečesa. S tem se močno devalvira naša vrednost. grega09 napisal/-a:Izgleda, da imaš kar pregled nad stanjem, glede na to, da si delal še v tujini. Kako je pa tam in zakaj si prišel nazaj (predvidevam, da si prišel)?
Sem v Sloveniji. Zakaj? V Sloveniji imamo daleč najvišji življenjski standard, kar sem ga zasledil kjerkoli drugje. Narava je prelepa. Ravno zato sem se vrnil, ker ni vse v plači, kot je tudi bootsy ugotovil, so še druge dobrine, ki jih denar ne more nadomestiti. Slovenija je res pravi biser, žal se tega zaveš šele, ko jo za nekaj časa zapustiš.
Kolega že več leta dela v velikem SLO podjetju iz Železnikov. Ne bom imensko. Po izobrazbi je u.d.i.s. Plača = 1400 EUR
bruto (osnove).
Stvar je taka, veliko podjetij ogromno vlaga v svoj marketing in v izoblikovanje neke splošne slike v medijskem svetu, kako so "oh in sploh", resnica pa je drugačna. Vprašanje je, za koga so oh in sploh, sigurno ne za delavce (med katere spadamo tudi inženirji!).
Sam sicer nimam problema s tem, da se postavim za sebe, ampak če povzamem stanje pri mnogih kolegih, je na koncu največja bolečina ta, da dvig plače ni samoumeven. Npr. če se res trudiš, vodiš projekte, jih uspešno zaključiš in ima firma z njimi več 100k EUR prometa, logično pričakuješ, da se ti to nekje pozna. Problem je samo v tem, da ti danes noben (večina) ne dvigne plače sam od sebe - za vse se moraš boriti kakor veš in znaš. Po mojem mnenju tehničnemu kadru nasploh primanjkuje socialne in čustvene inteligence, vsaj glede na ljudi, s katerimi sem imel in imam opravka. Te dve pa sta ključni, ko se meniš za plačo - pristop, način govora, predstavitev sebe, samopromocija itd. Dejstvo je, da je socialna inteligenca danes precej bolje plačana kot pa tehnično znanje. Veliko jih jamra čez svojo plačo, so glasni pred kolegi, ko pa pride do vrat direktorja, pa se začne potiti, glava gre navzdol, srce začne razbijati.... in na koncu ostaneš praznih rok.