Električna mobilnost

[grega09]

Tole temo odpiram, da ne bomo govorili samo o kovicah, tlačnih posodah, navojih, nadstreških, stopnicah, CAD programih, itd. Se pa omenjeno tiče tudi nas strojnikov...

Malo spremljam tole evforijo glede električne mobilnosti in zanima me kaj si drugi mislite o tem. Sprašujem iz tehničnega stališča in z zdravo pametjo, ne samo iz vidika preveč CO2 in podobnih neumnosti. Sam transport proizvede 15% izpustov, od tega osebni avtomobili okrog 5%.

Sam mislim, da bo največji problem izvedba infrastrukture, ki bo zadostila polnjenju vseh teh električnih avtomobilov. Opažam, da večina (bodočih) uporabnikov misli (tako jim tudi mediji predstavljajo), da lahko avto polniš preko navadne 230 V vtičnice in se napolni kot mobitel. Tudi večina objektov v naši državi nima dovolj močnega električnega priključka, da bi vse te potrebe prihodnosti pokril.

Poleg tega opažam razhajanja o proizvodnji električne energije. Nihče ne bi imel elektrarn, vsi bi se pa z električnimi avti okrog vozili. Vidimo že, da preveč obnovljivih virov sonca in vetra v elektro energetskem sistemu povzroči težave in dviga ceno elektrike.

Mislim, da je to ena izmed možnih tehničnih reštev za prihodnost (ker fosilnih goriv bo enkrat vsaj na Zemlji zmanjkalo), samo ne brez dobrega prehodnega obdobja (kvalitetni in cenovno dostopni hibridi) in še zdaleč ne tako hitro, kot obljubljajo neki načrti za prihodnost, ki jih delajo tako večinoma tisti, ki o tem bolj malo vedo.

Kaj mislite in menite drugi?

[Žerjavar]

Podatki in računanje kar na pamet, možna večja odstopanja.
Transport komplet elektrificirati = povečati proizvodnjo elektrike = dodatno zgraditi 1/2 NEK ali TEŠ. Če bo to TEŠ, bo škodljivih izpustov iz premoga še več kot je sedaj iz destilirane nafte.

Osebni avto ima okrog 50 kW motor, ki deluje povprečno na 60% moči. Če polniš baterijo enako časa kot si vozil, pomeni polnjenje z 30 kW. Stanovanjska hiša tega ne zmore, tudi če med polnjenjem vse ostalo izklopiš. Če se sprijaznimo s 3 x daljšim časom polnjenja in izklopimo vse potrošnike iznad 200W pa bi morda šlo. Za ceno potrošnje elektrike je potrebno povečati mesečno priključno moč iz 10 na vsaj 30 kW.

Na javne hitre polnilnice ni računati, ker jih bo vsaj polovica želelo polniti ponoči, ne da bi se ponoči budili zaradi polnjenja.

[vrzi1]

Se moj pogled na elektromobilnost z nekaj iskusnje.
Elektricni avto pri hisi pol leta. Vozi ga sin vsak dan v sluzbo priblizno 80 km dnevno plus se kaj dodatno. Priklopi doma. Kljub veliki porabi ostale elektrike ni noben problem polnjenja. Prikljuci ko avto ne rabi vec. Polnjenje z 3,7 Kw polnilnico poteka ponoci. Zjutraj je avto napolnjen in pripravljen za 200 km.
Za dnevne potrebe nima problemov z uporabo. Potovanja si mora organizirati. Seveda je za daljso nepredvidljivo pot v tujino vzel mojega dizla. Tako da se da, odvisno koliko si pripravljen potpeti na hitri polnilnici, ki so pogosto zaparkirane ali pa ne delujejo.

[Duroplast]

Moj vidik:

Elektrifikacija?
DA, ampak v razumnih mejah. Definitivno to ni odgovor za osebni prevoz v takšnem obsegu kot ga poznamo danes. Opazno dejstvo je, da je avtomobilov preveč (če ne verjamete poglejte na ceste v času med 14 in 17 uro) , zato trpi infrastruktura, prometna varnost, okolje in tudi javni prevoz, ki je že tako slab čez čas pa bo samo še bolj neuporaben.

Problem je potrebno najprej rešiti pri vzroku. Manj se vozit individualno in čim bolj kolektivno. Kar pomeni da je treba potrebo po avtomobilu karseda zmanjšati. Posledično to za sabo potegne mnoge ugodne posledice.

Zakaj bi moral javni prevoz postati prioriteta pred elektrifikacijo?

1. Oseba, ki lahko dnevne relacije pokrije z UGODNIM in ZANESLJIVIM javnim prevozom ima de facto nižje režijske stroške. Če je gospodinjstvo prej imele 2-3 avtomobile pri hiši bo po novem dovolj eden, ki se bo vozil manj. Ne pozabimo kakšen strošek je lahko lastništvo avtomobila. Letno nas lahko avtomobil stane od 1,5 - 8 kEUR (odvisno od porabe, luksuza, zavarovanje, izredna popravila...). Če se tega stroška znebimo oseba lahko ta denar da na stran ali ga porabi zase.

2. Manj avtomobilov na cestah pomeni: boljšo pretočnost, prometno varnost, nižje stroške vzdrževanja cest, manj prometnih nesreč in z njimi povezanimi posledicami

3. V splošnem postane zgodba transporta energetsko učinkovitejša. Če retrogradno analiziramo stroške pridemo do sklepa, da ceno skoraj povsod diktira porabljena energija. Posledično je logično, da v ozadju obstaja tudi ekonomski smisel.

4. Mar ni logično, da prepolovitev potrebnih osebnih vozil predstavlja večji dosežek kot izboljšanje izkoristkov za nekaj procentov ob enormnih investicijah za katere bi lahko zgradili nove dvojne tire in posodobili javni prevoz po vsej SLO ?

Nadaljujem z elektrirfikacijo:
Popolno električni ali hibridni pogon je že zaradi izkoristkov smiselen, (toda le tam kjer dejansko prinese več rešitev kot novih problemov). Dejstvo je da bijemo bitko z entropijo katere itak ne bomo zmagali, ampak z vse boljšimi izkoristki zavlačujemo konec in ohranjamo UPORABEN prostor za prihodnje generacije. Razvoj teh tehnologij je definitivno POMEMBEN toda motorji na notranje izgorevanje vseeno nizo za odmet.

Pomembna prednost motorjev na notranje izgorevanje je energijska vrednost goriva na volumen/maso, zaradi česar lahko gozdar v hosto vzame kanto bencina in v pol minute dotoči rezervoar. Brez potrebe po raznih daljnovodih, hitrih polnilnicah, akumulatorjih... plehnata ali plastična kanta in prelivanje iz polnega v prazno.

[grega09]

Če polniš baterijo enako časa kot si vozil, pomeni polnjenje z 30 kW. Stanovanjska hiša tega ne zmore, tudi če med polnjenjem vse ostalo izklopiš. Če se sprijaznimo s 3 x daljšim časom polnjenja in izklopimo vse potrošnike iznad 200W pa bi morda šlo.
Na javne hitre polnilnice ni računati, ker jih bo vsaj polovica želelo polniti ponoči, ne da bi se ponoči budili zaradi polnjenja.

Sicer ni moj in ga ne uporabljam, ampak tudi jaz imam možnost opazovanja uporabe električnega avtomobila v praksi, ker ga bližnji v družini uporablja vsak dan. Vožnje so tam nekje 20 km na dan (10 + 10 km). Polnilnica je 3 kW, enofazna, akumulator pa 20 kWh. V normalnih pogojih se napolni nekje v 8 urah, čez noč. Problem je ko je res mraz, potem so težave s polnjenjem. Pri tej uporabi drži polni akumulator nekje pol tedna, odvisno od ostalih voženj.
Testiralo se je tudi z močnejšo 11 kW, trofazno, samo bi morali delno predelati elektro inštalacije, zato je zdaj v uporabi samo šibkejša. Že pri nas bi bilo treba predelati, pa niso inštalacije izredno stare, v veliko objektih zna pa to biti problem.
Javne polnilnice so pa za praktično uporabo, potem ko bi bilo teh avtov več brezpomenske, ker to ne gre. Ali pa polnjenje v primeru večstanovanjskih objektov in naselij. Tam je tudi veliko težav, če se število avtov ne spremeni...

Računica z elektro avtom bi mogoče še šla skozi, ker akumulator napolniš za dobre 3 €. Samo je pa cena avtov izredno visoka (kljub subvencijam) in v tem našem primeru je akulator v najemu, kar je dodaten mesečen strošek (skoraj en tank dizla) in vse skupaj je vprašljivo.

[grega09]

Zakaj bi moral javni prevoz postati prioriteta pred elektrifikacijo?

Nadaljujem z elektrirfikacijo:
Popolno električni ali hibridni pogon je že zaradi izkoristkov smiselen, (toda le tam kjer dejansko prinese več rešitev kot novih problemov). Dejstvo je da bijemo bitko z entropijo katere itak ne bomo zmagali, ampak z vse boljšimi izkoristki zavlačujemo konec in ohranjamo UPORABEN prostor za prihodnje generacije. Razvoj teh tehnologij je definitivno POMEMBEN toda motorji na notranje izgorevanje vseeno nizo za odmet.

Pomembna prednost motorjev na notranje izgorevanje je energijska vrednost goriva na volumen/maso. Plehnata ali plastična kanta in prelivanje iz polnega v prazno.

Z javnim prevozom se strinjam, samo dokler ni uporaben in praktičen, lahko kar pozabiš, da ga bodo ljudje uporabljali v veliko večjem številu. Tu pri nas na eni relaciji še vedno vozi isti vlak, kot pred 30-40 leti. Pa parkrat na dan pelje. Potem se pa pri današnjem tempu pojdi kaj uporabnega... Potem imaš pa še ves transport, ki res rabi enormne količine energije.

S specifično energijo se strinjam. Vendar tudi če izumimo neko baterijo, ki bo izredno majhna, jo bo še vedno treba napolniti in smo spet pri infrastrukturi in bazični fiziki.

Enkrat sem računal, da če hočeš energijsko nadomestiti Petrol tu pri nas v manjšem mestu, moraš postaviti 20 MW elektrarno zraven. Primer je HE Dravograd s 5 miljoni m3 vode velikim akumulacijskim jezerom. Samo takšna elektrarna lahko pokrije v 24 urah enako količino energije, kot jo je shranjene v enaki količini goriva trenutno. Res je, da veliko vlogo tu igrajo izkoristki, pa vseeno. Sem pa šel na Petrol in vprašal koliko goriva stočijo na dan, pa je to strogo varovana poslovna skrivnost. Sem ocenjeval bolj čez prst, mogoče bo kdo še kakšno rekel...

Zdaj si pa predstavljaj postajališče Lom na avtocesti in količine goriva, ki bi jih moral nadomestiti. Lahko skoraj kar jedrski blok zraven postaviš.

[Duroplast]

Grega09

Pa saj ravno zato, ker je javni prevoz zanič je treba vlagati vanj. Ne pa subvencije za električne avtomobile in podobne kozlarije.

Po Ljubljani še vedno na določenih relacijah vozijo trole iz 60, 70ih... Sistem Urbana pa kozlarija, da ni večje. Urbanomati ne delujejo, telefonska številka za tehnično pomoč sploh ni prava ...

Vožnja z vlakom Lj, MB... na primer grozljivka v živo.

Javni prevoz je PREDRAG in nedelujoč, nihče pa nima interesa reševati ta problem.

Največji absurd pa je politika MOL, ki z zgrešenim poslovnim modelom LPP in gradnjo parkirišč v CENTRU dobesedno sili, da se ljudje z avtomobili rinejo v center. Planiranje o širjenju cest... medtem ko so pločniki že tako klavstrofobični da bolj ne bi mogli biti.

Edina stvar o kateri se dejansko govori so izpusti in kako bi elektični avtomobili rešili svet... šolski primer lobiranja in nastavljanje zadnje luknje ... no pa me je zaneslo na politiko.


Toda moje stališče je slednje.
Dokler ne uredimo infrastrukture in delujoče javne alternative osebnemu prevozu nimamo kaj sanariti o elektrifikaciji, ker:

1. Pri tolikšnem obsegu registriranih osebnih vozil (čez milijon?) si Slovenija z energetiko lahko da samo štrik za vrat

2. marsikdo ne bo mogel privoščiti drugega kot bicikel. Mogoče bodo med manj premožnimi spet postale aktualne konjske vprege... oh in spet se vračamo v romantične predvojne čase. Sam avtomobil sicer ni drag, baterija pa je.

[vrzi1]

Izbira prevoza je osebna izbira, ki jo mocno pogojujejo moznosti.
Osebno mislim, da je v Sloveniji se vedno lazje proizvesti elektriko kot pa nafto oziroma bencin. V hudi krizi v 80 letih se nismo vozili ker ni bilo goriva. Elektrika je se bila. Zgodovina se ponavlja.
Zivljenje nekje na dezeli pomeni, da prevozis nujno veliko kilometrov za pot v sluzbo ali trgovino. Ni druge alternative kot avto. Vcasih so bili sihti za vse ob 6 zjutraj in takrat tudi avtobusi. Sedaj tega ni vec. Predno bodo politiki resili prevoze za svojo rajo bo konec sveta. Ze za nujni drugi tir smo imeli referendum. Eletricni avto v kombinaciji z paneli na strehi pomeni prakticno dnevno neodvisnost.

[bpod]

Prihodnost je vsekakor v električnih osebnih prevoznih sredstvih, ki pa ne bodo nujno podobna današnjim v povprečju 1,5t težkim strojem. Bistvena bo postala samooskrbnost bivalnih enot z energijo. Ves znanstveni in raziskovalni svet trenutno išče načine za skladiščenje energije in raziskuje sisteme primerne za samooskrbo gospodinjstev z energijo. Prihodnost je tudi v biodizlu, metanu in bioplinskih motorjih. Čez nekaj desetletij bo skladiščenje gnoja ali kompostiranje raznih bioodpadkov na kmetijah ali v podjetjih, brez izrabe metana, ki pri tem nastaja cca kaznivo dejanje. Pa veliko prometa se bo odvijalo po zraku in samovozeči zrakoplovi bodo naslednja razvojna stopnja, takoj za samovozečimi avtomobili.

[grega09]

Pa saj ravno zato, ker je javni prevoz zanič je treba vlagati vanj. Ne pa subvencije za električne avtomobile in podobne kozlarije.
Edina stvar o kateri se dejansko govori so izpusti in kako bi elektični avtomobili rešili svet... šolski primer lobiranja in nastavljanje zadnje luknje ... no pa me je zaneslo na politiko.
1. Pri tolikšnem obsegu registriranih osebnih vozil (čez milijon?) si Slovenija z energetiko lahko da samo štrik za vrat

Saj govoriva in misliva enako, samo jaz ti zraven pravim še, da se to ne bo tako kmalu zgodilo. Še posebej ne v takšnih terminih kot si jih zastavljajo. Pa že zdaj sanjajo, ko nam gre kolikor toliko v redu, če pa pride spet kakšna recesija, lahko kar pozabimo na kakšen napredek za nekaj let. Vmes pa moraš kot posameznik rešiti svoj mobilnostni problem, kar še vedno pomeni dizel za kar nekaj časa, če narediš nekaj kilometrov več. Pa izpusti in onesnaženje gor ali dol.

[grega09]

Osebno mislim, da je v Sloveniji se vedno lazje proizvesti elektriko kot pa nafto oziroma bencin. V hudi krizi v 80 letih se nismo vozili ker ni bilo goriva. Elektrika je se bila. Zgodovina se ponavlja.
Eletricni avto v kombinaciji z paneli na strehi pomeni prakticno dnevno neodvisnost.

Se strinjam. In verjetno najboljša naložba bi bil še kakšen blok ali dva jedrske elektrarne. Samo ko bo spet enaka luknja kot TEŠ 6 in drugi tir...

Glede neodvisnosti pa tako. Ko bo to dvoje skupaj stalo enako in bo enako praktično uporabno, kot so zdajšnja prevozna sredstva, potem da. Drugače so pa vse skupaj sanje odaljene najmanj 30-50 let.

[vrzi1]

Duroplast je napisal.
Marsikdo ne bo mogel privoščiti drugega kot bicikel. Mogoče bodo med manj premožnimi spet postale aktualne konjske vprege... oh in spet se vračamo v romantične predvojne čase. Sam avtomobil sicer ni drag, baterija pa je.[/quote]
To o konjski vpregi pa je popolnoma mimo. A konj je zastanj in nic ne je ne rabi hleva, voz je tudi poceni pa lep mara tudi biti s streho in klimo in ogrevanjem.

[Krajnčan]

V Sloveniji imamo cca. 2 milijona registriranih vozil z motorji z notranjim izgorevanjem. Če ocenim povprečno moč cca. 50kW, potem imamo v motorjih z notranjim izgorevanjem inštaliranih 100GW moči, vse naše elektrarne skupaj jih imajo cca. 2GW, imamo nekaj malega presežka el. energije ponoči in to je vse! Tudi vsa energetska infrastruktura je 50x prešibka....
Električni avto kot ga poznamo ima zelo omejeno uporabnost ( v urbanih središčih, na kratke razdalje, služi lahko tudi kot akumulator presežne energije ponoči,...)
Zgolj v informacijo: na prehodu iz 19. v 20. stoletje so bili taksiji v NY večinoma električni... torej ne govorimo o neki novi tehnologiji!
Kaj je vzrok migracij? Npr. ljubljanska urbana regija ima 220.000 delovnih mest in 120.000 dnevnih migrantov, ki se vozijo na ta delovna mesta.... Zakaj ne bi ta delovna mesta prišla bližje ljudem? Zakaj je Ministrstvo za kmetijstvo z vsemi agencijami v Ljubljani, če v ljubljani ni omembe vredne pridelave hrane; marš na Dravsko polje! Ministrstvo za energetiko pa v Posavje, za turizem pa na Obalo,....
Večina tukaj nas je inženirjev in ni potrebe, da smo ves čas prisotni na delovnem mestu. Zakaj ne bi glavnine dela opravili od doma? Jaz zadnja štiri leta delam tako. Ljudje Božji, smo v 21. stoletju; POTUJEJO NAJ INFORMACIJE NE LJUDJE!

[Duroplast]

To o konjski vpregi pa je popolnoma mimo. A konj je zastanj in nic ne je ne rabi hleva, voz je tudi poceni pa lep mara tudi biti s streho in klimo in ogrevanjem.

Tisto o konju je groteskna izjava.

V Sloveniji imamo cca. 2 milijona registriranih vozil z motorji z notranjim izgorevanjem. Če ocenim povprečno moč cca. 50kW, potem imamo v motorjih z notranjim izgorevanjem inštaliranih 100GW moči

Hmmm:
https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/ ... eSupport=1

POTUJEJO NAJ INFORMACIJE NE LJUDJE!

Palec gor.

Manj se vozit, to je rešitev. Z izboljšavami izkoristkov in povečanjem obsega uporabe ničesar ne naredimo.

[Demz]

Je ni firme, ki bi ob današnjem tempu znala te zadeve zreducirat.
Žal.

Ko ti arhitekt nariše zamisel, ti jo moraš pa spravit v življenje - bolj je zaokrožena, bolj je zagamana, ... sto specifičnih zahtev glede površinskih obdelav, ...

... se lahko samo še voziš preko cele Evrope, da bi zadostil željam tega arhitekta.

Ne delajte si iluzij.