Lesen nadstrešek - pomoč pri izračunu za srednjo šolo

[Anita Novosel]

Pozdravljeni.
V zaključni nalogi moram izračunati, kakšen mora biti stebr za nadstrešek 6x5, debelino špirovcev in grede. Podatke si lahko izmislim, le da se bo pravilno izšlo.. Upoštevati moram tudi vpliv vetra in snega. Kritina nadstreška bo Tegola (Canadese). Ne vem kako bi rešil to nalogo, zato prosim, če mi lahko pomagate.

Lep pozdrav,
Edi

[Žerjavar]

1. Skica komplet konstrukcije z merami (položaj stebrov). Ali bo konstrukcija samostoječa (postaviš na trdo podlago in vzdrži tudi veter) ali bodo stebri fiksirani na temelj, da jih tudi veter ne nagne?
2. Predvidena obremenitev (sneg, hitrost vetra, moč potresa ???, …).
3. Računanje statike in trdnosti elementov, njihove lastne teže, vetrne površine, … Od zgoraj navzdol = deske pod tegolo, špirovci, legi, stebri.

[Anita Novosel]

1) Temeljna plošča bi bila betonska, na ketero so z vijaki pritrjeni stebri, preko kovinskih postavkov.
2) Določiti moram skupno maso (masa lesa, kritine, 30kg snega in 50% vetra). Sigma za les je 24 N/mm2. Dobimo podatek da je sigma = F/A (A=površina, F=skupna sila...dobljen rezultat zaokrožim navzgor)
A) Izračunati moram še prečne gredi (škarnice). Grede izračunam na upogib sigma f = Max/W

[Žerjavar]

Ne vidim komplet skice konstrukcije. Prav gotovo bo izmera kritine večja kot izmera položaja stebrov. Tudi bo moral biti nek nagib ostrešja (tegola ima pogoj minimalnega naklona). Višina stebrov?

Temeljna plošča bi bila betonska, na ketero so z vijaki pritrjeni stebri, preko kovinskih postavkov.

Taka pritrditev običajno ne zadošča za "stebri so fiksirani v temelj", da bi se upogibni moment stebra prenesel v temelj. Steber mora biti z ostrešjem povezan tudi za prenos upogiba.

30kg snega in 50% vetra).

Tak sneg bi lahko bil le v Primorju do 150 mnv (tvoja lokacija?). Povsod drugod je več. S kako hitrostjo (pritiskom) vetra boš računal?

Sigma za les je 24 N/mm2

Verjetno je to trdnostni razred C24, kar odgovarja povprečnemu tehničnemu lesu iglavcev in ima trdnost upogiba 24 N/mm2. Iz tega se dobi dopustne napetosti (upogib, tlak, nateg, strig - vzporedno / pravokotno z vlakni) , ko se odločiš za uporabnostni razred - verjetno bo P (trajna obtežba) ali L (obtežba do 10 let)

[Anita Novosel]

Spoštovani. Vse podatke kar sem jih do sedaj napisal sem sam prišel do njih, večino pa mi je predlagal profesor (na primer da je temeljna plošča betonska, 30 kg snega na m2 -sem iz Bele krajine-, ter trdnostni razred). Nagib ostrešja je 4%. Skico sem večkrat skušal narisati a ne znam.Naloga naj bi bila lahka a meni ne gre... Poleg podatkov danih od profesorja vem še da mora biti nadstrešek 6x5. Vse ostalo si lahko "izmislim" le da bo konstrukcija stabilna in zadovoljiva za profesorja. Upam da mi lahko pomagate.

[raca]

Dopustna napetost pri upogibu les iglavcev je 7-13 N/mm2 vir stroj priročnik. 24N/mm2 je za lepljen les...?

[Žerjavar]

Podatke si lahko izmislim, le da se bo pravilno izšlo

Iz tega razumem, da se sam poljubno odločiš za podatke. Če si iz Bele krajne, vzami podatke za sneg tam, to je 170 kg/m2 za 200 m nmv, 190 za 300 in 210 kg/m2 za 400 mnv. Za veter se odloči med zatišno lego 90 km/h (400 N/m2) in izpostavljeno lego 115 km/h ( 650 N/m2).
Tudi za položaj in višino stebrov se sam odločiš, določeno imaš le velikost prekritja 6 x 5 m Položaj stebrov priporočam od 5,4 x 4,4 (stebri so še pod streho) do 3,7 x 3,1 m (najmanjša skupna količina lesa). Če je to nadstrešek za 2 avta bi priporočal 5,4 x 3,1 m, bo količina lesa za špirovce najmanjša. Danes je nek trend, da so stebri čisto na oglu prekritja, torej 5,8 x 4,8 m. Se moraš tudi odločiti o svetli višini pod nadstreškom (konstruktivno dobiš višino stebrov).
Osebno priporočam za prekritje s tegolo vsaj 14°naklona, zaradi mene pa je lahko tudi le 4°.

Odločiti se moraš za potrebne podatke, predno začneš karkoli računati.

[vili]

anita - o, verjetno boš moral kar sam malo začeti sam, dobro, žerjavar ali pa še kdo bi to naridili na klik, ampak, če je to - to, dobro ne vem no, da bomo potem imeli takšne kao oh in sploh "statike", saj se bo vse podiralo..., si bil na predavanjih...,... ali samo na mobitelu, tako kot vsi "mulci"..., ja saj je vse na njih..., se vse potegne dol..., bodo "popravci"...

[Žerjavar]

Dopustna napetost pri upogibu les iglavcev je 7-13 N/mm2 vir stroj priročnik. 24N/mm2 je za lepljen les...?

Res tam tako piše. Vendar to ne zadošča za račun trdnosti lesene konstrukcije.
Jaz računam s sledečim:
Dopustna napetost pri upogibu za C24 (povprečen iglavec) in trajno obremenitev je 11 N/mm2. Za tlak vzdolž vlaken 9,7 prečno na vlakna pa le 1,1 N/mm2. Včasih je treba kontrolirati tudi nateg prečno na vlakna (0,2) in strig (1,1).
Dop.upogib 24 N/mm2 velja za lepljenec iz kvalitetnega trdega lesa (D50), za povprečne iglavce je 13 N/mm2.

[raca]

Potem če prav raumem je lepljena lega iz povprečnega smrekovega lesa enko trdnostna kot iz žaganega lesa? Pri lepljencu je potrebno poznati lastnosti lepila, saj tam vse drži lepilo... Zanimiva bi bila primerjava če bi naredili celotno ostrešje hiše iz lepljenca kakšno bi bilo čez 50 - 100let kako bi se obneslo lepilo-življenjska doba lepila...=? Žagan les strehe zdrži eno generacijo komot, ali bi jo lepljenec...?! Kaj mislite... sem govoril z nekom ki je rekel da je problem lepljenca vlaga.

[Žerjavar]

Potem če prav raumem je lepljena lega iz povprečnega smrekovega lesa enko trdnostna kot iz žaganega lesa?

Tudi jaz tako razumem. Razlika je le v tem, da se pri žaganju tramov ne izloča sicer gladkega iglavca, ki vsebuje posamezno zraščeno grčo, pri žaganju elementov za lepljen les pa se tudi take elemente izloča. Torej iz istega hloda lahko dobiš žaganec kvalitete 24 ali pa lepljenec kvalitete 30. O delovanju vlage in časa na lepljenec ne bom rekel nič. Graditeljem priporočam žaganec, predvsem zaradi 3 x nižje cene. Lepljenec je zame le izhod, ko ne more biti žaganec zaradi oblike ali dimenzije.

[Žerjavar]

@: Anita Novosel :
Ali si obupal? Ali si izračun že kupil? Morda si obupal s šolo?