Inzenir zacetnik placa

[nabijač]

@ Grega: Mogoče pa je to zato, ker je tik po dopustih še nekaj zatišja, tudi tu na forumu je bolj malo aktivnosti, na jesen pa bo vse zalavfalo na polno.

[vrzi1]

Diši po recesiji. Avtomobilska ima zmanjšana naročila. Prodaja ne gre dobro.

[grega09]

Čudno, da drugje ni vpliva dopustov... Sem rekel, da ne bi komentiral, če ne bi tujina drugače kazala... Krivulja bo pa sigurno zavila dol ali pa že zavija.

[33test]

Precej poguma trditev............ Ob takih me postane sram, da imam diplomo.........

Biti orodjar je eden najlažjih del. Ne vem zakaj se tako ceni pri nas... verjetno zaradi velikih serij.

Narediti nek produkt je druga zgodba, sam takih se ne ceni, pa ne zaradi dobrega dela, ampak zaradi majhnih serij. Bilo bi pa fino, če bi podjetja konstruktorje plačevale po % na izdelek, ne pa da pri izdelku, ki ima več 100 kosov serije (> 1 mio eur) gledajo, da se tvoje delo povrne že pri prvem kosu. V realnosti je pa na koncu tisti papir vreden 1000€ za +30k€ vreden produkt...

[favorites]

Kakšne imate pa kaj drugi izkušnje s povpraševanjem po inženirskem kadru strojne smeri trenutno? Sam malo opazujem, da ni nekega zanimanja. Res je, da se veliko išče operaterje in podobno. Na klasičnih portalih za zaposlitev niti ni objav za strojno inženirski kader. Tudi po LinkedIn-u ni nekih velikih objav. Za tujino se pa ogromno vsuje objav povsod, skoraj ne morem verjeti, da je takšna razlika...

Povpraševanja po kadru z izobrazbo in izkušnjami je dosti na temo proizvodnje in konstrukcije (za ostalo ne vem).

[grega09]

Konstrukcija in tudi proizvodnja sta široka pojma. Če nekdo konstruira orodja za brizganje plastike že ni enako kot orodja za štancanje ali pa gonilniki hidroelektrarn...
Orodjarstvo pri nas vem da je močno, ker je vezano na avtoindustrijo. Drugo pa?
Da ne govorim, da zaposlovalci večinoma ne ločijo ali si konstrukter, proizvodnik ali energetik, po novem pa še mehatronik. Kar se rabi tja ljudje gredo...

[Sajko993]

Konstrukcija in tudi proizvodnja sta široka pojma. Če nekdo konstruira orodja za brizganje plastike že ni enako kot orodja za štancanje ali pa gonilniki hidroelektrarn...
Orodjarstvo pri nas vem da je močno, ker je vezano na avtoindustrijo. Drugo pa?
Da ne govorim, da zaposlovalci večinoma ne ločijo ali si konstrukter, proizvodnik ali energetik, po novem pa še mehatronik. Kar se rabi tja ljudje gredo...

Tako kot si opisal, smo specializirani za nekatera področja, vendar ponavadi gremo za medom in mastjo. Pomeni da se prilagodimo delu ki je iskan, res da mogoče ne moreš dobiti takšne plače kot za zadevo ki si specializiran, ampak dobiš specializacijo tudi na drugih vejah strojništva. Sčasoma odrasteš oz. se izobraziš kot naziva vreden strojni inženir, tehnik itd. Pri nekaterih to traja 30 let nekateri pa so sposobni pridobiti večjo vrednost samega sebe v krajšem času.

Zato pa mogoče inženir v današnjih časih začne z delom v proizvodnji kar se mi zdi prav. Nič ne škodi človeku malo fizikalnega dela da spozna da ni vse v papirju.

[Sajko993]

Konstrukcija in tudi proizvodnja sta široka pojma. Če nekdo konstruira orodja za brizganje plastike že ni enako kot orodja za štancanje ali pa gonilniki hidroelektrarn...
Orodjarstvo pri nas vem da je močno, ker je vezano na avtoindustrijo. Drugo pa?
Da ne govorim, da zaposlovalci večinoma ne ločijo ali si konstrukter, proizvodnik ali energetik, po novem pa še mehatronik. Kar se rabi tja ljudje gredo...

Tako kot si opisal, smo specializirani za nekatera področja, vendar ponavadi gremo za medom in mastjo. Pomeni da se prilagodimo delu ki je iskan, res da mogoče ne moreš dobiti takšne plače kot za zadevo ki si specializiran, ampak dobiš specializacijo tudi na drugih vejah strojništva. Sčasoma odrasteš oz. se izobraziš kot naziva vreden strojni inženir, tehnik itd. Pri nekaterih to traja 30 let nekateri pa so sposobni pridobiti večjo vrednost samega sebe v krajšem času.

Zato pa mogoče inženir v današnjih časih začne z delom v proizvodnji kar se mi zdi prav. Nič ne škodi človeku malo fizikalnega dela da spozna da ni vse v papirju.

[Žerjavar]

Zato pa mogoče inženir v današnjih časih začne z delom v proizvodnji kar se mi zdi prav. Nič ne škodi človeku malo fizikalnega dela da spozna da ni vse v papirju.

To si zelo lepo povedal. Jaz bi stvar še zaostril. Bodoči konstrukter, projektant, … mora iti vsaj za 6 do 18 mesecev skozi proizvodnjo tega, kar bo pozneje konstruiral, projektiral. Projektant brez praktičnega fizičnega dela na ustreznem področju ni vreden počenega groša. Če hočeš projektirati kovinske konstrukcije, jih moraš znati tudi variti ( čeprav le za zadostno). Če hočeš projektirati mehanizme, moraš imeti nekaj pojma o struženju, rezkanju, … montaži...
Kar pa se tiče selitve med področji, pa imam negativno mnenje. Če greš iz orodjarstva za kovinsko preoblikovanje na plastiko rabiš vsaj pol leta, da osvojiš novo področje. Ali si pripravljen tega pol leta ostati brez dohodkov? Ali te je delodajalec pripravljen ta čas plačevati za skoraj nič koristnega dela?

[grega09]

Žerjavar, ali nisi enkrat omenil, da si sprojektiral ogromno žerjavov (vsa čast in spoštovanje z moje strani), ne znaš pa variti? Mogoče sem si narobe zapomnil...

Se pa strinjam s praktičnim delom, imam pa tudi izkušnjo ko me je vodstvo grdo gledalo, če sem bil v delavnici in izmenjeval mnenja z tehniki, namesto, da bi konstuiral za svojo mizo... Pa je šel g. direktor mimo, pa vsi tehniki dol pogledajo pa šus nazaj za mašine. Vse sorte imaš.

Kot sem že nekje tu napisal, je problem, ker tu pri nas ni več (ali je pa izredno malo) sistemov, ki bi takšno proceduro na ljudeh izpeljali. Potem pa dobiš začaran krog, da konstrukterji ne znajo nič skonstruirati (tako pravijo tehniki v delavnicah ), tehniki ne znajo pa nič narediti (tako pravijo konstrukterji za računalniki ).

Za praktični del se moraš tu malo sam pomujati, večinoma te ne bo nihče silil v to. Je pa problem tajiti nivo izobrazbe, menda celo kaznivo.

[Žerjavar]

Žerjavar, ali nisi enkrat omenil, da si sprojektiral ogromno žerjavov (vsa čast in spoštovanje z moje strani), ne znaš pa variti? Mogoče sem si narobe zapomnil...

Res ne znam variti, so le zametki, bi rekel da za oceno zadostno, nikakor pa ne za atest.
V času 9 mesečnega staža skozi delavnice, pred vstopom v projektivni biro, kamor sem bil od prvega dne namenjen, sem 2 tedna bil v učni delavnici varjenja. Še danes se mi posreči kaj zavariti.
Morda zgovorni primer: sem predvidel zavarjeno diafragmo v cev 200 mm, 550 mm od konca. Me kličejo iz delavnice, naj pridem tja. Trdijo, da je to nemogoče zavariti. Brez komentarja sem zahteval metlo z lesenim držajem in nekaj žice 1 do 2 mm. Sem privezal držalo oplaščene elektrode na držaj metle, priheftal diafragmo na jekleno palčko, jo spustil v ustrezno globino ter z "držajem metle" priheftal diafragmo. Le še: "sedaj pa nadaljujte".

[grega09]

Vse se da, če se hoče... S tem se strinjam. Včasih se je treba znati "ven iz sranja potegniti".

O kvaliteti tistega zvara "z metlo" pa verjetno ne bova razpravljala - tudi ne poznam trdnostne in ostalih funkcij pri tem primeru. Tudi dober varilec ne naredi takšnega, da bi bil zgleden... Gledati talino iz tričetrt metra je nekaj drugega, kot pa od blizu...

[Žerjavar]

[quote="grega09] O kvaliteti tistega zvara "z metlo" pa verjetno ne bova razpravljala - tudi ne poznam trdnostne in ostalih funkcij pri tem primeru. Tudi dober varilec ne naredi takšnega, da bi bil zgleden... [/quote] O kvaliteti vara se popolnima strinjam. Je pa za tisti salučaj bilo popolnoma zadostno. Bil je upogibno in torzijsko togi pravokotni spoj med pravokotno in okroglo cevjo. Na to diafragmo je delovala predvsem tlačna sila pasnice pravokotne cevi. Natezna pasnica je zapirala gornji konec cevi in je bila kvalitetno zavarjena. Tej diafragmi bi se lahko izuognil, če bi zunaj dodal dve trikotni pločevini za ojačitev spoja, vendar bi bili funkcionalno moteči. Upogibni moment je bil dinamičen, vendar istosmeren, max utripni.

[planinc425]

Žerjavar, ali nisi enkrat omenil, da si sprojektiral ogromno žerjavov (vsa čast in spoštovanje z moje strani), ne znaš pa variti? Mogoče sem si narobe zapomnil...

Res ne znam variti, so le zametki, bi rekel da za oceno zadostno, nikakor pa ne za atest.
V času 9 mesečnega staža skozi delavnice, pred vstopom v projektivni biro, kamor sem bil od prvega dne namenjen, sem 2 tedna bil v učni delavnici varjenja. Še danes se mi posreči kaj zavariti.
Morda zgovorni primer: sem predvidel zavarjeno diafragmo v cev 200 mm, 550 mm od konca. Me kličejo iz delavnice, naj pridem tja. Trdijo, da je to nemogoče zavariti. Brez komentarja sem zahteval metlo z lesenim držajem in nekaj žice 1 do 2 mm. Sem privezal držalo oplaščene elektrode na držaj metle, priheftal diafragmo na jekleno palčko, jo spustil v ustrezno globino ter z "držajem metle" priheftal diafragmo. Le še: "sedaj pa nadaljujte".

Ne morem, da nebi povedal eno od lepih praks pri svojem delu na vzdrževanju opreme v naši elektrarni. Treba je blo montirat nov cevovod na zahtevnem delu opreme in v zahtevnem okolju
(varnost, trajanje...). Kot varilni inženir, po AWS (American Welding Society) tudi Welding Inspector, sem operativno vodil delo skupine (dva varilca, dava cevarja, dva kontrolorja in jaz).
In zdaj bistvo: leto pred načrtovano izvedbo smo kot skupina (to je bla zahteva odgovornega
projektanta) dva projektanta in jaz, kot operativni vodja del, opravili ogled terena, takozvani
"Walkdown". Moram povedat, da sta imela projektanta par dobrih vprašanj o izvedbi. Dosti vsega
pa sta si lepo zapisala... Po dodelanem projektu so prispeli načrti za izvedbo. In še vedno je bila
končna, sprejeta varianta, revizija 3 (tri). Kvaliteta izvedenih del je bla, kot smo si jo lahko le želel
In zdaj še ena izkušnja: pri podobnih delih, ko so bili nosilci projekta domači Slovenski inženirji
"Walkdown" - a ni blo nikoli, tudi vprašanj ne. Pri izvajanju projekta pa obilica revizij projekta
(čitaj težav). Takšne so moje izkušnje iz 30 let dela v vzdrževanju. Začel sem pri štirih, vleči
meh pri dedu v kovačiji, poklic drejer, tehnik, zaposlitev, inženir in specializacije...vse do penzije.

[grega09]

In zdaj še ena izkušnja: pri podobnih delih, ko so bili nosilci projekta domači Slovenski inženirji "Walkdown" - a ni blo nikoli, tudi vprašanj ne. Pri izvajanju projekta pa obilica revizij projekta (čitaj težav). Takšne so moje izkušnje iz 30 let dela v vzdrževanju.

Da, da... Tako je. Tudi moje izkušnje so takšne. Še ena izmed zank.

Že tako mora biti vse poceni, da projekt konstrukcijsko komaj izvedeš - še kar je nujno za narediti. Razne komunikacije s stranko ali izvajalci pred, med in po projektu so pa samo dodaten čas, ki ti ga nihče ne bo plačal. Ga je pa včasih ogromno - tudi do 30% projekta. Delaš ga zato, da je projekt korektno izveden. 99% projektantov pri nas pa tega ne dela, ker samo zbija ceno urne postavke na takšen nivo, da ne moreš več živeti. Potem pa nihče ni zadovoljen, ogormno je revizij - če jih sploh kdo naredi. Če boš pa to upošteval v začetni ceni, boš pa predrag in vsepovsod izpadeš iz posla...

Poglej si gradbeništvo, tam je tega neskončno. Nadzor je odveč, ker je predrag. Redko kateri nadzornik opravlja delo kot je treba, ker redko kdo pri nas razume kaj pomeni dober nadzornik. Če je investicija v objekt 200.000 €, je normalno da gre za nadzornika nekje 6.000 € (3%). Kdo od zasebnih investitorjev to plača? Imaš že toplotno črpalko v hiši za ta denar. Pa zasebne investicije so problem zasebnikov, težava je ker se enako dogaja pri šolah, vrtcih, itd.

Kaj hočemo, šparamo pa naj stane kar hoče.