Nov tehnološki peskovnik

[CNC tehnologija]

Če koga zanima udeležba sem pričel s pripravami za predavanja, prezentacije in delavnice v septembru 2019 na moje teme, ki so obravnavane v tehnološkem peskovniku.

[grega09]

Nekaj novega od ekipe, ki je "natisnila" tisti most z roboti:

https://www.youtube.com/watch?v=Tw2IMw91Puo

https://mx3d.com/arc-bike-ii/

Zanimivo za pogledati, če ne drugega...

[Deutz]

....Zanimivo za pogledati, če ne drugega...

..pred vsem pa 54. sekunda....

[CNC tehnologija]

Hvala kolega za zanimiv prispevek in sodelavo.
Na filmu je zanimiva klasična dodajalna tehnologija z robotom. Znana že nekaj let.

V "mojem" programskem paketu je integrirano:

1. pred nanašanjem surovca:
FEM izračun trdnostnih lastnosti nosilcev s programsko korekturo oblike deformacije zaradi termičnih napetosti in deformacij v ravninah. Vse v okolju sklopov.
Integrirano klasično modeliranje. Možnost integracije rev. engineeringa s korekturami.
Simulacija procesa nanašanja iz končne CNC kode s kontrolo kolizij laserske ali FDM šobe, obdelovanca in robota

2. po nanašanju in ohlajanju surovca pa CAM:
fina obdelava vseh površin do 5 osno simultano
CNC izdelava ciklov za vrtanje izvrtin in rezanje navojev
Simulacija procesa in kontrola kolizij iz končne CNC kode pri odvzemanju materiala

Imenuje se "hibridna dodajalna tehnika".

[-M-]

Ima morda kdo podatek o uporabljenem materialu?

Nekateri za tovrstne aplikacije svetujejo material EN AW 7020 T6 (AlZn4.5Mg1). Oziroma, kateri material se je uporabljal pri analizah, preračunih in simulacijah?

[borisk]

Lado, glede teh simulacij kolizij in podobno, a nimajo te simulacije praktično vsi veliki, ampakr pri vas to zelo izpostavljate. Sama integracija tiska in obdeave pa je po mojem mnenju zgrešena, sploh ker si tam napisal da je potrebno čakat da se ohladi surovec.

Če boš čakal da se navarjeni kos ohladi v stroju v istem vpetju, potem boš zelo težko prepričal lastnike stoja, da ti stroj za xxx.xxx€ stoji in čaka da se ohladi.

Če kos izpneš, ga daš ohladit (po mojem mnenju je potreba tudi toplotna obdelava), potem pa je boljše da se print dela na enam stroju, obdelava pa na klasičnem centru....

[CNC tehnologija]

Predtem sem pisal o integraciji tehnologije, ne samo o simulaciji.
Sem videl že konkurenčne simulacije. Ali rabijo uvoz v drugo aplikacijo ali pa računajo 15 minut da štartajo, ali pa ne delajo iz končne CNC kode. Ne govorim o majhnih, ampak o velikih datotekah ! Na majhnih je vse enostavno, na velikih pa je zgodba drugačna.

Boris, printerji kovin imajo zaenkrat še bolj majhne gabarite kosov.
Naknadna toplotna obdelava jekla je včasih tudi potrebna a ne vedno !
A se ne dodaja le jeklo tudi nekatere druge kovine.

Čakalni časi za ohlajajnje v fazi nanašanja so del tehnologije CNC programa.
Ohlajevanje je seveda lahko na stroju ali pa izven njega. Sistem programira kos tako, da se na enem delu že dokaj ohladi, medtem ko na drugem delu še nanaša material. Nato samodejno menja lokacijo. Odvisno od oblike kosa in njegovih dislociranih con. Opcij za efektivno ohlajanje na koncu pa ne manjka ali ne.
Ena dobra "zavesa" ob pravem času pa je ohlajeno.

V Sloveniji takega CNC centra trenutno še ni, mislim pa da se pripravljata dva v realizacijo.
Bo še zanimivo v bodoče.

[grega09]

Imam par vprašanj za g. CNC-ja:
1) Kako tanke stene lahko izdelujete? Predvidevam, da navarite več, potem pa obdelujete da se doseže dovolj tanke stene, če je to zahteva.
2) Kako je s klasičnim problemom 3D tiska, in sicer podporami med tiskom? Vem, da te v nekaterih primerih zelo podražijo postopek.
3) Kako je z votlimi izdelki, kjer znotraj ostane "packarija" od varjenja? Zarezni učinki, dinamična trdnost, itd.?
4) Imate primere kakšne geometrije, ki ste jo izdelali, da lahko malo podebatiramo, kakšen je bil postopek?

Hvala.

[CNC tehnologija]

Debelina najtanjše stene je odvisna od debeline snopa laserske šobe na centru. Seveda jo lahko s odrezovanje stanjšamo, dokler je to tehnološko še opravičeno in smiselno.

Podpornih struktur kot jih ima 3D printanje tukaj ni. Podpore niso potrebne, ker se navareva v vseh možnih smereh - 5 osni programi. Seveda v smiselnem vrstnem redu.

Votle strukture je možno programirati in izdelati a ne obdelati. Ja znotraj ostane vse surovo, kot ste že omenili. Najbrž ne gre grugače, ker ni dostopno. Torej jih je v tem primeru bolje klasično printati. Ali pa ne izdelovati votlih predmetov s tem postopkom če je takšna notranjost ne funkcionalna.

Imam primere hibridnih programov, ki sem jih sam programiral. Enega sem že dal tule gor na forum pred meseci. Saj se spomnite oni "vrtičkarski primer."
Stroj za hibridno fizično izdelavo pa je žal v Nemčiji za: x.xxx.xxx €. Priporočam kontaktirajte proizvajalca stroja ali obiščite sejem. Ali pa morda naročite vzorčne kose, tako kot se to dela pri nakupu centrov.
Jaz imam čez le programsko opremo.

[grega09]

Podpornih struktur kot jih ima 3D printanje tukaj ni. Podpore niso potrebne, ker se navareva v vseh možnih smereh - 5 osni programi. Seveda v smiselnem vrstnem redu.

Tole bi rad videl primer. Sam sem že konstruiral izdelke za 3D tisk iz kovin (aluminij) in mi ni jasno, kako izvedete to brez podpor. Mi je pa jasno, da se izdelek prilagodi tehnologiji. Primer je kolo iz videa zgoraj, kjer je okvir konstuiran tako, da ga lahko s to tehnologijo izdelajo. Klasičnega ali podobnega ne bi mogli izdelati, je pa iz stališča mehanike in obremenitev neprimerno bolj ustrezen, kot pa primer okvirja na sliki, ki je izdelan zato, da se pokaže kaj (ne) zmore takšna tehnologija. Zaenkrat je tako, bomo videli, kaj bo čas pokazal.

Snap 2019-09-05 at 10.18.40.png (595.39 KiB) Videno 2918 krat

Snap 2019-09-05 at 10.18.05.png (586.67 KiB) Videno 2918 krat

Votle strukture je možno programirati in izdelati a ne obdelati. Ja znotraj ostane vse surovo, kot ste že omenili. Najbrž ne gre grugače, ker ni dostopno. Torej jih je v tem primeru bolje klasično printati. Ali pa ne izdelovati votlih predmetov s tem postopkom če je takšna notranjost ne funkcionalna.

Tole ni ravno dober argument. Sicer pa vsaka tehnologija za nekaj... Vemo, kako je z dinamičnimi obremenitvami varjencev. Tu je pa vse skupaj en velik zvar. Zdaj, če ga obdelaš, potem večino inicialnih razpok, ki so na površini, odstraniš. V primeru, da je struktura votla in znotraj neobdelana, potem pa si 99% upam napovedati, da so to dinamično izredno neodporne konstrukcije.

[CNC tehnologija]

Ja kolo na sliki je sigurno precej dinamično obremenjeno. Primer za to tehnologijo narbž ni preveč ugoden. Zareznih učinkov bo vse polno in ne bo za down hill vožnjo.

Evo nov prostor za inovacije; kako mehansko obdelovati na fino znotraj zaprtega kosa ?
Če je vsaj delno odprt se še da kaj opraviti vse dokler pridem z orodjem zraven.

V povsem zaprtega pa drugim do sedaj še ni ratalo, tudi meni ne.

[-M-]

...Tu je pa vse skupaj en velik zvar...

To skrbi tudi mene. Škoda, da glede tega ne moremo dobiti nobenega strokovnega odgovora.

[borisk]

ne, gospod ne priznava problematike navarjanja, ker mu tematika niti malo ni poznana.

če pogledamo spodnjo sliko, lahko vidimo kako zgleda večvarkovni zvar lahko vidimo izrazite kristne meje in še smer rasti kristalov. Na levi in desni lahko vidiš kako zgleda osnovni material. ,
Dej me prosim prepričaj da je oboje isto. Mislim da vaš NX ne zmore simulacije glede na vsak zvar posebej ali pač?


Lahko v vaš softvare damo 3d fajl zvarjenca, sestavljenega iz pločevine, definiramo zvare in vrstni red izvajajnja zvarov na koso in bomo dobili ven realne deformacije?

[CNC tehnologija]

Ne varimo več zvarjencev skupaj v tem programu, za to so drugi paketi, s katerimi nimam opravka.

Izdelamo nov surovec z navarjanjem in ga nato fino obdelamo. Običajno so kosi polni, ali vsaj deloma odprti, zato nimamo problema z gladkostjo notranjih površin, vse dokler orodje lahko vstopa in obdela. Če je to uredu za končni kos fino, če ni uredu se naredi pa s kako drugo - klasično metodo. A ni od zmeraj tako bilo ?

Kar sem sicer že pred dnevi napisal a kaj, ko ne berete prejšnjih prispevkov, verjetno ker ni časa a ne ?

[-M-]

ne, gospod ne priznava problematike navarjanja, ker mu tematika niti malo ni poznana.

če pogledamo spodnjo sliko, lahko vidimo kako zgleda večvarkovni zvar lahko vidimo izrazite kristne meje in še smer rasti kristalov.


Lahko v vaš softvare damo 3d fajl zvarjenca, sestavljenega iz pločevine, definiramo zvare in vrstni red izvajajnja zvarov na koso in bomo dobili ven realne deformacije?

Lepo prikazan prerez zvara. Za našo diskusijo odpade osnovni material in toplotno vplivana cona(TVC). Prav tako pri simulaciji in programiranju odpadejo sestavni deli, ker je zgolj dodajni material. Za preračune odpade ogromno spremenljivk, ostane zgolj dodajni material.

Ne želim omenjat znamk programske opreme, da ne bom delal reklame in da ne bi potem deležen sovražnega govora. Vprašam na splošno, če programska oprema upošteva področje metalurgije?

Za avtorja te teme je kar veliko vprašanj. A močno dvomim, da bomo deležni odgovorov, saj smo odgovor že dobili:

Jaz imam čez le programsko opremo.