Izbira moment ključa

[čiro1950]

Na željo kolega iz avto servisa sem meril pri različnih nastavitvah momenta na kjučih (s klecnim mehanizmom) dejanski moment z elektronskim dinametrom in risal izid meritev na ploterju. Rezultati pri isti nastavitvi so bili odvisni od tega, kako hitro sem obremenil-privil z mometnim ključem, po spominu so bile razlike do 30%.
Tudi silo v steblu, torni koef. med navoji in pod glavo vijaka smo merili na vajah iz strojnih elementov, vse se je spremijalo z obrabo navojev in površine pod glavo vijaka, skratka od tega, kolikokrat je bil privit.
Če je vijak statično obremenjen, ni toliko pomembno, če je malo pretegnjen v področje meje plastičnosti, kar se da čutiti pri privijanju.
Tudi dober mehanik je na začetku kariere zlomil kakšen vijak, ni vse v moment kluču, ampak res veliko v občutku mehanika.

[grega09]

Ja, se strinjam. Zdaj sicer na pamet govorim, samo ko računamo moment za pritezanje vijaka z moment ključem, mislim da je faktor 1,6 kar lahko pomeni kar veliko odstopanje v osni sili vijaka, ki pa je naš končen rezultat. Vseeno dosti bolje kot pa brez moment ključa. Sem se pa prejšnjič smejal, ko sem videl oglas za digitalni moment ključ s toleranco momenta +-2%. Nič ni koristi, če pa je tisti faktor 1,6. Kakšne so pa dejanske razmere na klancu navoja pa nihče ne ve točno oz. Bob Dylan bi rekel: "The answer my friend is blowing in the wind..."

Če je denarja preveč, npr. pri kakšnih specialnih aplikacijah se pa steblo napne s potrebno osno silo in se matica samo z roko privije do prirobnice, potem pa se vijak popusti in ni vprašanj kaj se dogaja na klancu. Ali pa Superbolt verzija vijaka je tudi podobna opcija: https://www.nord-lock.com/insights/videos/introduction-superbolt-multi-jackbolt-technology/?gclid=Cj0KCQiAt_PuBRDcARIsAMNlBdp9rLWxvtt63SD19IAtv-2cVtASPoc4UG-vz8R-18vGbJs3Qa-JY6EaAm3AEALw_wcB

[Žerjavar]

Kakšne so pa dejanske razmere na klancu navoja pa nihče ne ve točno

Ni problem klanca. Tam so razmere računsko popolnoma obvladljive. Je problem tornega koeficienta drsenja jeklo na jeklo - kako gladki sta torni površini, kako je mazano, … Ta koeficient se lahko raztegne od 0,08 do 0,20.

[binko123]

Napenjanje vijakov se dela predvsem za večje premere, ki jih je fizično težko zategnit(m140).
Po navadi se zračuna silo glede na raztezek. Vijak se pogreje na neko temperaturo da se raztegne matico privije, ko se ohladi pa zategne.

[grega09]

Kakšne so pa dejanske razmere na klancu navoja pa nihče ne ve točno

Ni problem klanca. Tam so razmere računsko popolnoma obvladljive. Je problem tornega koeficienta drsenja jeklo na jeklo - kako gladki sta torni površini, kako je mazano, … Ta koeficient se lahko raztegne od 0,08 do 0,20.

Ja, saj to sem mislil, ko sem napisal razmere na klancu.

[nabijač]

Po moje se pri zategovanju vijakov z moment ključem ne smeš ustaviti, ko začneš je treba zategniti naenkrat do konca.
Kako bi vijake dodatno zategnil po nekaj časa, ko se zveza uleže? Ali bi lahko vsakega posebej najprej malo odvil na primer 1/4 obrata in potem ponovno zategniti na predpisan moment. Ali pa ga le dodatno obrniti za na primer 10 stopinj? Tu ne mislim le za kolesa, ampak na splošno za dinamično obremenjene vijačene povezave.
Je pa pritrjevanje avtomobilskih koles tolikokrat preštudirano in preizkušeno ter uporabljeno, da se je treba držati le ustaljenega preprostega postopka in je v redu. Prezategovanje kolesnih vijakov navadno povzroči tudi hudo težavo pri odvijanju in skrb da se bo kaj polomilo.
Če pa se proizvodnji zategujejo neke malo bolj zahtevne vijačene zveze je pa sigurno dobro od delavcev zahtevati zategovanje z moment ključi.

[fikus_]

"Ta koeficient se lahko raztegne od 0,08 do 0,20."

Zato se pa za prednapete vijake marsikje poslužujejo metode, da se vijak privije z nekim minimalnim momentom (npr. 5% končnega), potem pa dodatno za določen kot zasuka. Tako je napaka privijanja še najmanjša in najmanj odvisna od trenja.

[grega09]

Po moje se pri zategovanju vijakov z moment ključem ne smeš ustaviti, ko začneš je treba zategniti naenkrat do konca.
Kako bi vijake dodatno zategnil po nekaj časa, ko se zveza uleže?

Prvi del velja. Ko prvič zateguješ moraš od položaja, ko vijak začne dobro grabiti do končnega momenta zategniti v enem šusu, če se le da. Za kontrolo pa se ponavadi moment ključ nastavi za 10% več in se vse skupaj preveri. To je zaradi statičnega koeficienta trenja (lepenje). Je pa vse skupaj še vseeno približno, ker je še vedno tisti faktor 1,6. Še vedno pa veliko bolje kot pa preko občutka.
Drugače jaz pri avtu preverim tudi tako, da en vijak od štirih odvijem in ga zategnem od začetka. Bi rekel, da mora kolo zaradi redundance tudi s tremi vijaki držati vse obremenitve tudi med vožnjo, zato pri takšnem privijanju na mestu ne bi smelo biti problematično.

Zato se pa za prednapete vijake marsikje poslužujejo metode, da se vijak privije z nekim minimalnim momentom (npr. 5% končnega), potem pa dodatno za določen kot zasuka. Tako je napaka privijanja še najmanjša in najmanj odvisna od trenja.

Tole sem opazil že velikokrat. Torej je ta kot zasuka direktno povezan z raztezkom vijaka oz. kako visoko prilezeš po klancu? Bi pa rekel, da to velja pri dokaj togih prirobnicah, ker ko delaš preko kota še vseeno ne veš za koliko se ti je posedla prirobnica in je spet ugibanje o spenjalni sili.

[čiro1950]

.....Je problem tornega koeficienta drsenja jeklo na jeklo - kako gladki sta torni površini, kako je mazano, … Ta koeficient se lahko raztegne od 0,08 do 0,20...
Ko je zagovarjal doktorat dr. Bertoncelj, ga je vprašal član komisije prof. Škerlj, zakaj je pisal rezultate meritev na nekaj decimalk točno, če je koef. trenja med navoji spremenljiv za faktor 3.
.....
Dinamično obremenjene vijake se po privitju odvije za določen kot, da odpravimo ostalo torzijsko napetost zaradi privijanja.

[vili]

ja v eni slo firmi so vijake "prednapenjali" z roko, "predgreti-vijaki, so se raztegnili, to so znane metode-finte", matico si samo z roko privil do konca, ko se je vijak ohladil, je stisnil..., dobro malo moraš preračunat..., to pa...

[Metalinea]

Pozdravljeni,

raziskujem malo tematiko glede ustreznih momentov.

Imam momentni ključ dolžine 500mm in bi vijačil vijak M24 12.9. Gre se za vpenjanje obdelovanca na mizo stroja z uporabo vpenjal Lenzkes.

Operaterji uporabljajo med sabo ZELO različno zategovanje, zato je nujno določiti momente in jih kontrolirati z uporabo momentnega ključa. Vsaj za čas, da jim pride občutek v navado.

Želel sem se računsko lotiti najbolj enostavne in realne določitve momenta, kar pa mi ne gre saj dobivam različne vrednosti.

Prosim pomoč in kakšen nasvet.

Hvala

[Žerjavar]

Želel sem se računsko lotiti najbolj enostavne in realne določitve momenta, kar pa mi ne gre saj dobivam različne vrednosti.

Različne vrednosti so povsem razumljive, saj gre za možne različne kritične obremenitve.
- Določiš število največjih obremenitev (tedensko, letno) upoštevaje prednapetje in dodatno obremenitev. Iz števila obremenitev določiš utripno trdnost glede na kvaliteto materjala. Tudi za prednapetje določiš število prednapetij in utripno trdnost.
Za oba primera glede na velikost navoja (jedro, vzpon, kot navojnice, ...) poračunaš potreben moment zategovanja. Ne pozabi na faktor varnosti.
Uporabno vrednost momenta zategovanja pa ti bodo povedali stari praktiki, ki vsakodnevno zategujejo take vijake na obdelovalnih strojih - seveda s pripombo " jaz zategujem z ?? Nm".

[grega09]

Imam momentni ključ dolžine 500mm in bi vijačil vijak M24 12.9.

Proizvajalec izgleda resen, njega vprašaj na kakšen moment naj se pritegne vijak, da bo vpenjalo funkcionalno.
Drugo je pa vijak M24 12.9 in 0,5 m moment ključ . Če pogledamo tabelo je predpisani moment 1100 Nm. To seveda, da je vijak izkoriščen. To lahko s takšnim moment ključem pozabiš, ker M24 (že 8.8 kvaliteta) je že bolj za hidravlično zategovanje pri polnih momentih. Že z 1 m moment ključem boš rabil 1100 N sile na koncu ključa.
Lahko greš na maksimum z 0,5 m moment ključem. Koliko ima na skali? Več kot 250 Nm bo tako bolj težko izvesti, ker bi moral vedno pritegovati s silo 500 N na koncu ključa. Verjetno ni ravno praktično za ponovljiva vpenjanja. Pa si nekje na četrtini izkoriščenosti vijaka...

[vili]

moment vpenjanja je tudi "funkcija" obdelovanca (je to vitko ali togo, par dest gramov ali nekaj deset ton), in režimov rezanja, na enem TOS-ovem warnsdorfu, WMW-ju ali kaki 10+++ meterski "škodi" s 300 mm glavo in globino reza 10+++ mm (šrop špan) pa pogonski motor 30 +++ kW, mora biti kar "konkretno špananje", in zopet kako vpenjaš s silo na mizo ali neke "kombinacije", pa, da nebo nepotrebnih deformacij sem probal nekaj firm, od filigrana, do litostroja, ne ni ajnfoh, vpetje kosa na stroj je PRVO, ja z velikimi buhštabami..., če si zajebal vpetje, lahko fukneš kos v špene..., smo po ŠROP ŠPANU kos tudi LOSALI, ga ohladili in ga pred končno obdelavo ponovno zategnili in preverili kao nepotrebno "klecanje", ampak z "občutkom" kot je rekel zmazkov janez...

gregor, za M24 rabiš pa že dva meterski ror, da ga boš do "konca" zategnil, dobro fantje so dali tak M zaradi varnosti - življenske dobe enega "španarja"...

no bi bilo pa dobro, da bi tehnologi malo pogledali kako "odrezavanje", vsaj za začetek kakega "kosmača" pa malo razmislili..., da bi jim bilo bolj jasno, kaj se na stroju med rezanjem "dugaja"..., se pa marsikaj, ko ti po izpetju kos po končni obdelavi "vrže u šrauf"...

dobro, ne poznamo pa avtorjevih "fint vpenjanaja in kakšni so ti kosi" in lahko nabijamo v nedogled..., vsak kos ima svoje "posebnosti", kolikor se še spomnim, plate, varjenci, ulitki, bla bal, res...

ja ni pa prijetno, ko ti recimo en "KM" reklamira "druklpati" za špric mašino ccc 2000X2000x300, me je kar pekla glava...

[bikec4]

...