Izbira moment ključa

[čiro1950]

OdgovorNapisal/-a grega09 » 12.4.2021 9:43

Metalinea napisal/-a:
Imam momentni ključ dolžine 500mm in bi vijačil vijak M24 12.9.


Proizvajalec izgleda resen, njega vprašaj na kakšen moment naj se pritegne vijak, da bo vpenjalo funkcionalno.
Drugo je pa vijak M24 12.9 in 0,5 m moment ključ . Če pogledamo tabelo je predpisani moment 1100 Nm........

Če bi pogledali okoli tabele, bi najverjetneje našli sporočilo, da vrednosti veljajo samo za prvo privijanje novega vijaka in matice, vsaj tako je v katalogu Bossard.
Za predpisano silo pritiska si naredite pod glavo vijaka npr. mehanski dinamometer iz krožnikastih vzmeti, katerih poves in silo na kakšnem trgalnem stroju umerite. Jaz sem si delal dinamometre na osnovi uporovnih merilnih trakov, za kar pa rabiš merilni ojačevalec. Ko je že govora o novi nuklearki, so pri transportu za prvo nuklearko prevrnili na enem ovinku uparjalnik, pristal je na mehkem travniku in ni bilo poškodb. Potem so merili med vožnjo sile v vlečnih drogovih pred in za prikolico, merilne trakove sem nalepil, umeril in napisal navodila za šoferje jaz. Potem niso več prevrnili.

[vili]

tam kjer so prevrnili uparjalnik pod gornjim jelenjem v desnem ovinku ni nobene trave, en sam kras z makijo, kolikor se še spomnim..., so pa za ta transport kar lepo porezali ovinke... in "podšprajcali" mostove...

[čiro1950]

..pristal je na mehkem travniku..
To sem si takrat predstavljal. Ta uparjalnik so pobrali in potem vgradili.

[vili]

kolikor se spomnim se je zadeva samo nevarno nagnila???, sem imel željo iti pogledat, pa je bilo vse zaprto, ja tega ovinka se pa spomnim, so ornk porezali brežino, ni daleč stran od nas, sem se peljaj po tej cesti nevem kolikokrat, do crikvenice..., zadnja dva so peljali pa po avtocesti, sem šel "firbcat" na nadvoz pri trebnjem, mi ni dalo miru...

[grega09]

Če bi pogledali okoli tabele, bi najverjetneje našli sporočilo, da vrednosti veljajo samo za prvo privijanje novega vijaka in matice, vsaj tako je v katalogu Bossard.

Tole me malo več zanima. Od kod tale podatek? Tabele za privijanje "navadnih" vijakov podajajo moment za privijanje, da se v vijaku doseže neka sila. Če ne gremo v področje specialnih vijakov, ki se plastično deformirajo, ne vidim razloga, da bi bil moment predpisan samo za prvo privijanje. Kakšen je pa za naslednja privijanja?

[Žerjavar]

ne vidim razloga, da bi bil moment predpisan samo za prvo privijanje. Kakšen je pa za naslednja privijanja?

Ne vem, kaj je v literaturi, po lastnem razmisleku bi rekel, da je koeficient trenja med matico in vijakom pri prvem privijanju večji, kot pri naslednjih. Popolnega prileganja navojnic matice in vijaka ni možno doseči. Ob prvem privijanju pa prav gotovo deformiramo nekaj štrleče površine, ki je ob naslednjih privijanji že deformirana. Koeficient trenja ob privijanju pa je eden od potrebnih podatkov za izračun natezne sile vijaka ob znanem momentu (momentni ključ) privijanja.

[grega09]

To je res in se strinjam, samo ko pogledaš tabele za trenje npr. imaš podatek od 0,14 do 0,24 za pocinkano jeklo. Prav v Bossardovem katalogu je napisano, da v kolikor razmere za določitev trenja niso čisto jasne (kar v praksi nikoli niso ), je treba upoštevati najnižji koeficient trenja, kar rezultira v večji sili v vijaku, ker so izgube zaradi trenja manjše.
Smo že večkrat govorili o tem. Trenje v teoriji je lepa zadeva, samo vedno je nejasno, ko se moraš odločati in takrat se je bolje dati na varno stran. Če se že gre neke specialnosti, je pa treba direktno silo v vijaku meriti, kot je omenil Čiro...

[Žerjavar]

je treba upoštevati najnižji koeficient trenja, kar rezultira v večji sili v vijaku, ker so izgube zaradi trenja manjše.

Se povsem strinjam z zapisanim, vendar je izračun lahko v obratni smeri - želiš določeno silo napetja in računaš potreben moment. V tem primeru pa moraš vzeti najvišji predvideni faktor trenja ter kontrolirati še dopustni nateg z najnižjim faktorjem trenja z že prej izračunanim potrebnim momentom. Tu je lahko problem, ki zahteva merjenje dejanske sile napetja vijaka. Če ni problema pa za zategovanje uporabiš izračunani moment iz največjega trenja - izračunani moment iz najmanjšega trenja ti bo lahko dalo praktično premajhno zategnitev. Vsekakor pri prvem zategovanju dobiš nižjo silo v vijaku kot pri naslednjih ob istem momentu.

[fikus_]

Mislim, da sem nekje že pisal.
Za dokaj točno privijanje oz. silo v vijaku, se najprej privije z nekim minimalnim momentom, potem pa še za določen kot zasuka matice/vijaka. S tem se dokaj točno privije vijak.

[Žerjavar]

Za dokaj točno privijanje oz. silo v vijaku, se najprej privije z nekim minimalnim momentom, potem pa še za določen kot zasuka matice/vijaka.

Kolikor sem slišal, je ta način nastal, ko so začeli delati tudi prednapete vijake trdnosti 12, imeli pa so tablice momentov za kvaliteto 10. Je bilo potrebno dodati nekaj momenta, ki je bil merjen z delom obrata.

[čiro1950]

Napisal/-a Žerjavar » 2.8.2021 13:41
..Vsekakor pri prvem zategovanju dobiš nižjo silo v vijaku kot pri naslednjih ob istem momentu...
V primeru jeklenega vijaka in jeklene matice se pojavi med privijanjem zajedanje površin vijačnice vijaka in matice, in še zajedanje povšine med glavo vijaka in jekleno podlago. Površina vijačnice novega vijaka je običajno valjana in neprimerno bolj gladka, kot po prvem privijanju. Glava je pa običajno kovana in nova tudi gladka. V letih od 1977 do 1983 smo na vajah za visokošolski študij na FS merili silo v steblu vijaku, moment trenja pod glavo vijaka in moment privijanja. Sila v steblu vijaka je padala po vsakem ponovnem privijanju z istim momentom, kar je pričakovati zaradi večanja trenja(zajedanja površin) v vijačni zvezi.
Sedaj se mi zdi je laboratorij precej mrtev, tako da te vaje verjetno niste imeli ali pa ste malo pozabili.

[Žerjavar]

Površina vijačnice novega vijaka je običajno valjana in neprimerno bolj gladka, kot po prvem privijanju. Glava je pa običajno kovana in nova tudi gladka. V letih od 1977 do 1983 smo na vajah za visokošolski študij na FS merili silo v steblu vijaku, moment trenja pod glavo vijaka in moment privijanja. Sila v steblu vijaka je padala po vsakem ponovnem privijanju z istim momentom, kar je pričakovati zaradi večanja trenja(zajedanja površin) v vijačni zvezi.
Sedaj se mi zdi je laboratorij precej mrtev, tako da te vaje verjetno niste imeli ali pa ste malo pozabili.

Tovrstnih vaj res še nisem imel, ker so takrat merilni lističi in merjenje imeli previsoko ceno, da bi jih FS nabavila. V letih, ki jih omenjaš za vaje pa sem jaz že bil glavni projektant in sem za sabo že imel kar nekaj mostnih žerjavov nosilnosti do 100 T s škatlastim glavnim nosilcem in še več kozičastih žerjavov nosilnosti do 15 t in predalčnim cevastim glavnim nosilcem do 120 m dolžine. Upošteval sem brez pomisleka takratni predpis: "Za prednapeti vijačni spoj dveh pločevin nosilne konstrukcije je po eventuelnem odvitju uporabiti nove vijake in podložke".
Težko me boš prepričal, da se po več odvijanjih trenje poveča in s tem sila prednapetja zniža ob istem momentu. Zaradi več privijanj bi se površina zajedala in postala manj gladka le v primeru, če bi računski površinski pritisk (navoj ali matica na podložki) presegal mejo plastičnosti. Ne pozabi, da so to visokokvalitetni materjali z mejo plastičnosti zelo blizu trdnosti.

[grega09]

Se povsem strinjam z zapisanim, vendar je izračun lahko v obratni smeri - želiš določeno silo napetja in računaš potreben moment.

Jaz večinoma vijake izbiram iz tabele, ko enkrat vem kakšne imam obremenitve. Ob tem upoštevam, da bo vijak privit do konca in ne do neke manjše sile. V tem primeru bi izbral manjše vijake, ker večji ne bi bili izkoriščeni. Ponavadi niti ne pride do primera, da bi vijake računal do potankosti, ker ni potrebe. Razen za kakšne specialne namene.

Drugače sem pa še razmišljal o drugem delu debate, da je mogoče res možno da se trenje pri več uporabah vijaka poveča, glede na to, da pridejo podobni materiali v bolj direkten stik, kar z vidika triboloških razmer ni nikoli dobro.