Porozen var

[borisk]

Pretaljevanje zagotovo ni primerno s stališča varjenja, ker v talini določeni legirni elementi odgorijo, ali pa neenakomerno porazdelijo, zato se nerjaveči materiali običajno varijo z malenkost boljšim dodajnim materialom, zato da je zvar vsaj tako legiran kot osnovni material ali bolj.

lp, Boris

[ALG200]

Povzetek :

Po nekaj mesecih je bojler spustil in to zraven vara proti plašču

Sem svoj čas naredil nekaj izpitov iz gradiv in kemije, tudi IWE

če se zadeva stalno segreva in ohlaja, potem se stalno tudi razteza in krči - tako posodo je kar težko ustrezno zaščititi. ( pobarvaj jo kot avtoličlarji avto , pa še prelakiraj jo .... )

mam več kot 30 let prakse z NR...........Od kje sedaj neka korozija ob varu....Imam neko kemijsko znanje, imam tudi kar precejšnjo kilometrino z NR materiali

Aja, galvanike ni, je ne more biti.

Pretaljevanje zagotovo ni primerno s stališča varjenja, ker v talini določeni legirni elementi odgorijo,

Od kje sedaj neka korozija ob varu, specifično ob stiku plašča (d=2mm) in vara, in ne na varu samem, niti ob stiku var-podnica (d=3mm

bojler za toplo vodo, ker je na morju
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Jao ldi , kaj ste zakomplicirali s to teorijo.

V bojlerju ni morska voda, torej je navadna, to , če bi bilo narejeno kot se šika, bi moral vzdržat tudi AISI 304.

Marerial se da testirat, kaj ima v sebi .....

Varjenje po TIG postopku , ni kot vidim NI čist enostavno, če je TIG je pa OK; je Q.aC , če z TIG postopkom ne zavarite kot bi naj bilo, da vam odgorijo legirni elementi, nimate optimalnega TIG varjenja, OK. pika.

Kaj zdaj, a je porozen var, če ni porozen var, je sam naslov zavajujoč., OK. , Če je korozija ob varu, ha, ha.

Sem prevaril kilometre vodotesne vare v glavnem 0, 6 mm, ostalo 0,8, nekaj malega 1.0 , 0, 5 mm je pa zaheban ko Q.ba , ni bilo za vodo, za kaj jačega, ha, je bil AISI 304 , samo enkrat v življenju sem videl problem z luknicami, sem takoj vedel s čim je to ta gospod zahebal,

Z RF materialom je potrebno znat delat, kot z tisto....., ki jo imate neki še najraje ( ki se še spomnijo ) ..............

lep dan vsem, brez zamere , pa brez luknic, najlepše je z tisto ta pravo.......

Evo strojniki za sprostitev :

https://www.youtube.com/watch?v=rPY1bmVWVgc

[Demz]

Pa yebemumast, če pa pri nas ne znamo s tigom švasat

Tako je, 304 bi bil čisto dovolj, toda v primorju ni šale, zato 316. Imam zgodbo s Požarjevo bajto nekje pri Izoli in sem zvozil ravno zaradi tega (dejstva, znanja ...), medtem ko izvajalci pa ne.

Podnica je debela 3mm, plašč 2mm, varjenje TIG 60A, dodajni material 18-12 NC, - tudi to tehnološko štima. Edino kar nismo, nismo zaščitili korena z dušikom (tu argon uporabljamo za črna jekla, zaradi nitritov). Ampak to izvajamo samo kadar je potrebno, npr. živilska ind. , posebni strojni deli kjer so zahteve ... bojlerjev smo pa tudi že nekaj spekli, pa do sedaj še ni nobeden crknil

Luknjice niso na varu, so na spoju var-plašč. Niti niso na spoju var-podnica.

Imamo kako domačo metodo za test proti interkristalni koroziji? Da ne bom brezveze zapravljal še na ZRMK .

[ALG200]

Takoj bi ti zrezal stroške materiala na POL.

Še to INOX 3mm podnica , 2 mm plašč , ha, a bi bil s tem na trgu konkurenčen ? JAO. ldi kako se razmeta material . potem tukaj bereš kdo je koliko izpitov naredil in kake certifikate ima, ali ste srtrojniki ali kaj ?
Dobro da to ne bere tvoj šef,

Za podnico bi ti bilo vprek dovolj 1, 5 mm in plašč 1, 25 mm , če bi videl dimenzije, mogoče bi se dalo še kaj optimizirat, OK.


Če je kdo hodil v Tehnično Krško ? Govorilo se je ,Menda je konstruiral Brajle eno tlačno posodo v Celulozi , ki jo je razpukalo, ter nek antenski stolp, ki je bil kmalu v horizontali, . potem je šel učit na tehnično....
( Kreutz je bil zakon )



( podnica 1,25 , plašč 1 mm ) za prave varilce .

nimam besed bolje poslušat to spodaj- vedno pripravljene ( kot pa to brat )

https://www.youtube.com/watch?v=4VgHGH1Kojg

[Demz]

uff
Posoda fi 400, plašč je 1200 + podnice.

Niti pod razno ne grem z materialom tako na mejo, saj nisem nor. Moj prvi bojler pred 30 leti je bil fi 400 x 1400 in plašč iz 1,5mm NR pločevine. Pri štirih barih se je napihnil kot žaba. Zato sem ga okoval z dvema obročema in še danes deluje na tisti pekovski peči.

Mislim da si preveč zreduciral. Osnovni problem pa še ostaja - KAJ je bilo narobe?

[čiro1950]

Mogoče je vaša voda preveč klorirana ?
Corrosion Resistance 316 stainless steel
Excellent in a range of atmospheric environments and many corrosive media - generally more resistant than 304. Subject to pitting and crevice corrosion in warm chloride environments, and to stress corrosion cracking above about 60 °C. Considered resistant to potable water with up to about 1000 mg/L chlorides at ambient temperatures, reducing to about 500 mg/L at 60 °C.
PITTING
If a stainless steel corrodes, pitting is the
most likely form of corrosion. If the environment
overwhelms the capability of the stainless steel,
the protective, passive film is disrupted and
cannot heal itself. This is shown schematically
in Figure 6. (See Atmospheric Corrosion
Section.) Pitting starts as tiny points of attack
and is usually black or dark brown in colour. In
the most severe cases, the number and depth
of the pits can increase to give an extensively
corroded appearance. If the attack is mild,
the pits may not detract from the general
appearance but the area below them may
be stained as rust leaches out. Selecting
an appropriate stainless steel and cleaning
regularly to remove surface deposits
reduce the potential of pitting damage.
CREVICE CORROSION
Crevice corrosion is similar to pitting but occurs
over a larger area when deposits or other
materials block the oxygen access needed to
maintain the passive film. Corrosion can occur
if salt and moisture (rainwater, humidity, fog or
condensation) is present in a tight crevice. It is
more likely with lower-alloyed stainless steels,
particularly where the crevice gap is very small
such as under a fastener head, in a rolled joint
or between overlapping pieces of metal.
Correct design reduces the potential for crevice
corrosion. In water shedding applications,
designers should avoid crevices, seal them
(welding, sealant or a flexible inert washer), or
consider a more corrosion-resistant, higher-
alloyed grade. Flexible inert washers are not
suitable for curved surfaces or immersed
applications. See Figure 7

[marko321]

Luknjice niso na varu, so na spoju var-plašč. Niti niso na spoju var-podnica.

Imel podoben primer. Bojler iz materiala AISI 304 (izbira naročnika) je spustil po šestih mesecih. Izdelal novega iz 316,... tudi ta ni zdržal več kot eno leto. Stara pocinkana posoda iz olupljenega bojlerja (tako mi je bilo rečeno) pa je zdržala 10 let.
Lokacija enaka kot v vašem primeru, nekje ob morju, vseeno pa ne tik ob obali. Zunanja stran prav tako pobarvana.

Po seciranju 304 posode sem prišel do zaključka, da gre verjetno za pregret material med varjenjem. Vzdolžni var (varjen na avtomatu) je bil brezhiben, po obodu pa luknjice tik ob varu. Na avtomatu je pločevina stisnjena s prijemali pa se manj pregreva, druge razloga ne najdem.

Kako ste pa zaščitili koren zvara med varjenjem? Ste celo posodo napolnili z argonom?

[Demz]

Nismo jo. V bistvu je nismo nikoli, razen kadar se je šlo za živilsko industrijo ali lepoto (pasarstvo).
Tudi jaz sumim na pregretje materiala ob varjenju, toda tega nismo počeli prvič.

Dejansko imam error, pred par dnevi me je klical iz terena, da se je po popravilu bojler znova poscal, in to na več mestih. Dejansko to pomeni interkristalno korozijo.

Takoj ko se vrnem domov, bo treba narediti novega - toda kako, če pa ne vem vzroka?

Ja, imam šit. Pa moram ga nekako rešiti. Prijatelj ki je EWE, je rekel da zadeve ne bom rešil, se pravi da je težava v materialu. Star bojler bom prinesel domov in ga bomo prerezali, moram videti dogajanje. Ampak me vsekakor skrbi ob novi izdelavi, če ne bomo imeli iste zgodbe. Seveda bomo tokrat zaščitili koren, toda - ?!

[marko321]

Nismo jo. V bistvu je nismo nikoli, razen kadar se je šlo za živilsko industrijo ali lepoto (pasarstvo).
Tudi jaz sumim na pregretje materiala ob varjenju, toda tega nismo počeli prvič.

Sem površno prebral in sklepal na uporabo argona namesto dušika. Mene muči še barva na zunanji strani, še posebej pa po pogovoru z garažnim mojstrom, ki je izdelal kar nekaj posod za hidroforje. Imel je podoben primer, ko mu je po kakšnem letu precurela posoda pa mu ni bilo jasno zakaj. So pa v tem primeru nalepili na plašč nekaj malega izolacije, verjetno zaradi nabiranja kondenza. Plašč je pregrizlo samo pod lepilom.

Še primer delne zaščite korena (polnjenje posode z argonom ni povsem uspelo) v kombinaciji z močno pregretim varom... pač je žgal, da je pretopil. Rezultat na sliki;

2022-07-19 09.15.57 popr.jpg (267.97 KiB) Videno 4616 krat

[Demz]

Ja, to ni lep var. Izgleda tudi kot da je brez dodajanja.
Iz izkušenj vem, da je pri delu z NR pomembno vare jedkati in pasivirati. Ker tisti oksidi so v bistvu že začetek korozije ... NR avstenitna jekla kot imamo tu, so pa v bistvu 70% Fe, okoli 18% Cr, 9% Ni in nekaj malega dodane eksotike. Vse skupaj kot konfiguracija deluje kot sistem, toda ob pogoju da ne dovoliš začetkov korozije.

Tako moja teorija, pa še večkrat sem bil pameten ravno tule na forumu. Sedaj imam sam takšen problem in niti pameten ne znam biti .

Mater, saj so mi lepo takrat rekli, da naj grem raje za župnika, bi imel manj problemov itd

[marko321]

Iz izkušenj vem, da je pri delu z NR pomembno vare jedkati in pasivirati. Ker tisti oksidi so v bistvu že začetek korozije ...

Vsekakor, sliši se lepo. Eno stran že obdelaš znotraj, ko je var še dostopen. Zakomplicira se pri drugi.
Majhna napaka pri spajanju plašča in dna ("slab heft") je že dovolj za žarišče. Pri 2-3mm debelih pločevinah ni problematično, tanjše pa hitro prebiješ. Brez podpiha vemo kaj sledi.

Sem prevaril kilometre vodotesne vare v glavnem 0, 6 mm, ostalo 0,8, nekaj malega 1.0 , 0, 5 mm je pa zaheban ko Q.ba , ni bilo za vodo, za kaj jačega, ha, je bil AISI 304 , samo enkrat v življenju sem videl problem z luknicami, sem takoj vedel s čim je to ta gospod zahebal,

Tri leta stara posoda za vino. Material AISI 304, po spodnjem robu večkrat naluknjana (po celem obodu). Lastnik trdi, da od šmarnice ni, ker je nima. Žveplal je v mejah normale, po plašču pa ni polival z žveplom. Pred popravilom sem ga napotil po mnenje k proizvajalcu posode,... gre namreč za mrtev kot kjer se z notranje strani nabirajo nečistoče, popravilo pa ni vedno uspešno. Slab detajl, dokler drži ni panike, ko je prazna posoda pa v jok...
Zaključek.. sploh se ni vrni po to rešeto in mi je ostalo v napoto. Verjetno so tudi njega prepričali, da je kriva napačna uporaba. V čem je težava?

posoda za vino.jpg (483.79 KiB) Videno 4588 krat

[čiro1950]

viewtopic.php?t=7540
pločevina 304 : https://webshop.schachermayer.com/cat/s ... /106829506
https://www.penflex.com/chloride-chlori ... selection/

[Demz]

Definitivno posoda za vino NE SME biti iz 304 kvalitete. Ker ne zdrži žvepla. Vsako vino je žveplano z žveplovo 3 kislino, kar pomeni, da se bo z njo lužil Ni - tvori se nikljev sulfid NiS, ki je dokazano kancerogen. Takšno posodo prepoznaš, ko je notranjost rahlo zelenkasta in kosmata, isto opaziš, če imaš izlivno pipo klasičen kroglasti zasun, tisti vodovodarski. Na izlivu se naredi čudna zelena tvarina itd - točno o tem govorim.

Za vino mora obvezno biti posoda iz vsaj 316 kvalitete po AISI, pa še tu sem skeptičen če je dovolj dobra.
Naslednje poglavje je pa zvar. Tu imam pa sam pravkar problem.

[marko321]

Takšno posodo prepoznaš, ko je notranjost rahlo zelenkasta in kosmata, isto opaziš, če imaš izlivno pipo klasičen kroglasti zasun, tisti vodovodarski. Na izlivu se naredi čudna zelena tvarina itd - točno o tem govorim.

304 piše na deklaraciji, tudi številka atesta je navedena. Očitno je zadovoljivo. O tem sva že govorila. JUS standardi pa to...
Pipe so problematične, to priznam. Tudi na ocenjevanjih so že zavrnili kakšen vzorec vina, ker niso odtočili "smrad" iz pipe pred odvzemom vzorca. Na tem področju so naredili red in niso več dovoljene "navadne vodovodne" kovinske pipe.
Glede pločevine pa... 99% posod na tržišču je narejenih iz 304 pa sem samo enkrat videl eno (znotraj polirano), katero se nikakor ni dalo očistiti. Bolj sem jo brisal znotraj, slabše je bilo. Pa še ta je bila uvožena, material pa vprašanje kakšen.

Zvari so pa večinoma dobri, sem pa tja se najde kakšen slab, pa še za te napake poznam izgovore proizvajalcev. Sem pa tja kakšna površinska rja ali pa slab podpih. kakšne močne medkristalne korozije ni, pa sem videl že 30 let stare zmazke brez podpiha, ki še kar držijo. Večinoma so posode napolnjene z vinom, voda je slabša, tudi material to potrjuje.

[ALG200]

Definitivno posoda za vino NE SME biti iz 304 kvalitete. Ker ne zdrži žvepla. Vsako vino je žveplano z žveplovo 3 kislino, kar pomeni, da se bo z njo lužil Ni - tvori se nikljev sulfid NiS, ki je dokazano kancerogen. Takšno posodo prepoznaš, ko je notranjost rahlo zelenkasta in kosmata, isto opaziš, če imaš izlivno pipo klasičen kroglasti zasun, tisti vodovodarski. Na izlivu se naredi čudna zelena tvarina itd - točno o tem govorim.

Za vino mora obvezno biti posoda iz vsaj 316 kvalitete po AISI, pa še tu sem skeptičen če je dovolj dobra.
Naslednje poglavje je pa zvar. Tu imam pa sam pravkar problem.

Spet bluziš ! in to fejst. Za vino mora bit 316...............................

RF posode za vino se množično uporabljajo vsaj 30 let, pri normalni uporabi so še vedno v enakem stanju kar se tiče strukture materiala, bodo preživele vse nas , čeprav so iz 304 .

Si vinogradnik,oziroma bolje rečeno KLETAR ? Če bi bil , ne bi pisal neumnosti, OK.

Bi ti vinogradniku- kletarju plačal vsaj pol več za vino, da si bo lahko privoščil posode iz 316 ? Boš Q...c. ) pridi k meni v zidanco , pa mi plačaj vino vsaj pol več kot je , in si bom potem iz tega viška denarja omislil 316, ha ha ha.....
316 je PREDRAGA za te štose, če ni potrebe,

Sem imel priložnost, priti do ene posode za špenglarje ( INOX ) ta pa je počepnila na varu , sem jo uspel skrpat, za deževnico še dobro služi.


Izlivna pipa je svobodna izbira vsakega lastnika ali jo bo obdržal in imel, Lahko si jo zamenja za neoporečno, ne mešaj to zraven te teme, nima nič zveze z tvojim problemom poleg vara. ( neustrezen naslov teme )

To je kot bi rekli elektroniki ,da mora bit žica navitja transformatorja v varilnem aparatu srebrna namesto bakrene. ha ha ha....Kaj bi naredil s tem, zelo bi si povečal stroške in BIL NEKONKURENČEN NA TRGU. Amen.