Železniška nesreča v Zid.Mostu

[borisk]

Zdravo!

Sej med dvigom je v ZM precej pihalo, vsaj na posnetkih je tako zgledalo. je pa res da višina dviga ni bila visoka, pa razmerje med površino in težo transformatorja je manjhno, ni to neko lahko jadro...

[Žerjavar]

Sej med dvigom je v ZM precej pihalo, vsaj na posnetkih je tako zgledalo..

V skladu s predpisi morajo žerjavi na prostem normalno delovati do hitrosti vetra 72 km/h. Pri večji hitrosti se delo ustavi in žerjav se postavi v poločaj izven obratovanja (tudi sidra, ....)

[grega09]

Po dvigu bremena in premiku žerjava nazaj so jo spet odložili na tla. Imam še slike, sem bil zadaj, ko se je to dogajalo. Objavim jutri...

Evo, kot sem včeraj rekel, za nadaljevanje debate z vilijem in kot zanimivost. Na prvi in drugi sliki se vidi, da je dodatna utež odpeta. Pred dvigom bremena na daljši ročici (transformator na drugi strani proge) so jo zapeli na napenjalke in dvignili iz tal. Predvidevam, da je moral operater prej že delno obesiti breme na žerjav. Po pomiku žerjava nazaj in spremembi kota glavne roke in s tem premikom bremena na krajšo ročico, so tudi dodatne uteži odložili nazaj na tla. To še preden so breme odložili.

Dobro je bilo videti, ko se vse skupaj na gosenicah premika nazaj. Če računamo breme 300 t, pa uteži 600 t, pa konstrukcija žerjava, ki ne vem koliko tehta, se je premikalo na gosenicah, ugibam da med 1000 in 1500 t.

20230204_133950.jpg (242.67 KiB) Videno 3108 krat

20230204_134642.jpg (589 KiB) Videno 3108 krat

[grega09]

Še odlaganje uteži...

20230204_143956.jpg (202.94 KiB) Videno 3107 krat

20230204_144015.jpg (593.38 KiB) Videno 3107 krat

[vili]

gregor:
super opisano in sliki, bohlonej..., ja je pa tisti dvih gvihtov res minimale, jebiga ni vse fiksno...

[grega09]

Omenjeno skrajšanje časa 5 x sem dosegal že pred 15 leti, ko sem si večino izračunov konstrukcije in mehanizmov skrajšal z lastnimi programi v Basic-u (danes so že v Excel-u).

Čakaj Žerjavar, tu bi bilo dobro, da se pogovarjamo o enakih stvareh. Kar opisuješ je navadna nadgradnja kalkulatorja. Umetno inteligenco jaz dojemam kot nekaj čisto drugega. Kako bi opisal? Nekam vneseš vse znane in željene parametre in ven pade konstrukcija žerjava. Bi šlo mogoče za trdnostni preračun že malo dodelane konstrukcije, ki se gradi na izkušnjah preteklih, vendar mislim da je parametrov za končni izdelek enostavno preveč. Še enkrat: Ne govorim samo o trdnostnem preračunu, ampak povezavi med funkcionalnostjo izdelka in trdnostnem preračunu, kjer zna biti največ zank...
Kot bi rekel VW-ju naj danes spravijo Passat-a iz nule na takšen nivo, kot je zdaj. Vzameš jim pa vse možnosti, da pogledajo po svojih arhivih. Sem skoraj prepričan, da še sami ne bi znali. Glede na to, da se takšen tip izdelka optimira in gradi že nekaj desetletij na podlagi nadgradnje prejšnjih verzij.

[Žerjavar]

se pogovarjamo o enakih stvareh. Kar opisuješ je navadna nadgradnja kalkulatorja. Umetno inteligenco jaz dojemam kot nekaj čisto drugega. Kako bi opisal?

To vem tudi jaz. Si pa umetno inteligenco, ko bo prišla (kmalu) predstavljam v področju žerjavogradnje: Osnova: Po današnjih možnostih naredim komplet projekt (zasnova, dokumentacija za izdelavo in dokumentacija za uporabnika) za nek žerjav. Računalnik pa mi je v stanju napraviti podobnen projekt s spremembami, ki jih posebej vnesem. Kot spremembe so možne tudi po današnji metodi izdelan sklop. Računalnik ga bo spoznal in pri naslednjih projektih tudi vključil to možnost. Računalnikova sposobnost ni le družina podobnih izdelkov, ampak tudi popolnoma nov izdelek, ki vsebuje detajle, kot jih je računalnik že uporabljal in se funkcionalno vklapljajo v željen izdelek. Da e govorim o logični odločitvi, kateri od detajlov z isto funkcijo uporabiti za nizkocenovni izdelek.

[Bosko90]

Po dvigu bremena in premiku žerjava nazaj so jo spet odložili na tla. Imam še slike, sem bil zadaj, ko se je to dogajalo. Objavim jutri...

Evo, kot sem včeraj rekel, za nadaljevanje debate z vilijem in kot zanimivost. Na prvi in drugi sliki se vidi, da je dodatna utež odpeta. Pred dvigom bremena na daljši ročici (transformator na drugi strani proge) so jo zapeli na napenjalke in dvignili iz tal. Predvidevam, da je moral operater prej že delno obesiti breme na žerjav. Po pomiku žerjava nazaj in spremembi kota glavne roke in s tem premikom bremena na krajšo ročico, so tudi dodatne uteži odložili nazaj na tla. To še preden so breme odložili.

Dobro je bilo videti, ko se vse skupaj na gosenicah premika nazaj. Če računamo breme 300 t, pa uteži 600 t, pa konstrukcija žerjava, ki ne vem koliko tehta, se je premikalo na gosenicah, ugibam da med 1000 in 1500 t.

20230204_133950.jpg

20230204_134642.jpg

Res zanimivo, koliko dela imajo še s temi protiutežmi. Sem pa videl na enem posnetku, da je na te viseče uteži še pripeta ročica s hidravliko, ki te uteži avtomatsko odmika stran od žerjava. Torej glede na breme ustrezno odmakne ali primakne protiutež, da je v ravnotežju tako. Sem našel podatek, da to utež lahko odmika od 13-30m od vrtišča žerjava.

No in še nekaj zanimivih podatkov:
Teža kavlja v konfiguraciji za dvig 1000t je 28,4t
Premer pletenice 32mm x25 (ker gre preko 13 vrvenic na vsaki strani)
Max višina 220m
Presek roke močnejše izvedbe: 3,5x3,25m l=12m
Žerjav se lahko sestavi na res ogromno načinov.

skupna teža v grobem:
2x60t gosenice,
66t ogrodje kjer so vpete gosenice in ležaj za vrtenje okoli osi,
78t Celotno zgornje ogrodje (kabina, vpetje roke, navijalni bobni, nosilec uteži),
9-17t (ne vem od česa je odvisno) eden 12m segment močnejše izvedbe roke, katero lahko sestavijo do 220m,
90t centralni balast,
250t max balast na ogrodju,
450t max balast ki visi zadaj.

[vili]

boško:
super, ko sem napisal enostavna enačba momentov, ja to je to kar si dal gor, kontra gvihtu daljšo ali krajšo ročico ali pa dodajo še gvihtov???, glede na ročico in težo bremena, ma čisto enostavno, haha...
, no proti utež pa dvignejo minimalno, ker, če bi šlo karkoli narobe, po mrfiju pa lahko gre, da nebi še ta delala dodatnih pizdarij..., moje razmišljanje...

[CADfreak]

Pozdravljeni.

Glede na to, da je to dvigalo novejši letnik, me prav zanima, kako je kaj opremljeno s senzorji in računalniško podporo. Si predstavljam, da je možno zadevo danes zasnovati tako, da krmilje s senzoriko enostavno ne dopušča, da bi operater zadevo spravil v nevarno področje.

In še ena informacija. Danes (07.02.2023) sem se z vlakom vračal v Maribor iz Poljčan, ko smo se na Teznem (pri TAM-u) krišali z posebnim valom, ki je v smeri Pragerskega vlekel ravno tak vagon za težke tovore (Schnabelwagen), kot se je prekucnil v Zidanem Mostu. Ni nujno, da je namenjen tja, lahko pa, da bodo transformator kar hitro naložili in spravili v Črnuče...

Lp

Jože

[Deutz]

se je premikalo na gosenicah, ugibam da med 1000 in 1500 t.

...kaj pa praviš na tole zverino ki se premika na gosenicah, 14.000 t !!!
https://www.youtube.com/watch?v=SQ5OF0q1IPU
https://de.wikipedia.org/wiki/Bagger_293

[grega09]

Poznam. To je pa še nek drug nivo. Me zanima, kaj je največji sklop, ki ga izdelajo v enem kosu za takšen stroj in s čim ga potem skupaj zložijo...

[Demz]

Mene pa zanima upravljanje ... nadzor nad takim dvigalom. Kako nadzorujejo stabilnost takega žerjava ob delu in s tako veliko konfiguracijami.

Železje zvezat skupaj v eno tako konstrukcijo - je eno. Zdi se mi da še najbolj enostavni del. Drugi, malce bolj kompliciran bi pa morala biti senzorika in to dinamično, torej med delom.

[Deutz]

... Me zanima, kaj je največji sklop, ki ga izdelajo v enem kosu za takšen stroj in s čim ga potem skupaj zložijo...

So ga v tovarni zložli in po travnikih peljali na delo !!
https://sudonull.com/post/21146-Mega-st ... Bagger-293

[grega09]

Kaj se kaj dogaja v Zidanem mostu? So že pospravili vse železje?