Zakaj mi orodje na gumi rjavi?

[Ležaj]

Živjo!

Pred leti sem za svojo delavnico kupil kovinski predalnik za shranjevanje orodja. Ker so bili predali v notranjosti goli oz. kovinski, sem se odločil, da jih prekrijem z neke vrste podlogo. V Merkurju našel ploščato gumo debeline cca 3mm, ki je bila navita na kolut, prodajali pa so jo po metrih. Ta je bila na eni strani nazobčana, na drug pa ravna. Z njo sem prekril dno vseh predalov, da je bila zobčasta stran obrnjena navzgor ter orodje pospravil v predalnik, da je počivalo na gumi in ni drgnilo po kovinskem dnu predalov.

Sedaj pa po nekaj letih opažam, da mi je orodje v predalih (!) začelo rjaveti. Moji novi Bosch SDS-plus svedri (nekateri nerabljeni) so postali rjavi, imbus ključi tudi, klešče, ključi za matice, nastavki za izvijače, celo bakrena pletenica, ki jo uporabljam pri varjenju, je zoksidirala. Ves paničen, sem orodje hitro odstranil, pokrtačil rjo stran ter kovinske dele premazal z litijevo strojno mastjo.

Zanimivo pa je, da so predmeti zarjaveli le na spodnji strani, se pravi tam, kjer so bili v stiku z gumo. Na zgornji strani pa so bili čisti, zato rje tudi nisem pravočasno opazil. Celo tista bakrena pletenica je postala črna le na spodnjem delu, na vrhu pa ne. Sedaj me pa zanima zakaj se to dogaja. V delavnici sem že meril relativno vlago, ki je poleti okoli 60%, pozimi pa 40%. Če bi bila kriva vlaga, bi orodje ravelo enakomerno, rjavelo pa bi tudi tisto orodje, ki ni v predalih. Namesto tega pa rjavi le na mestih v stiku z gumo. Nevem, verjetno tista guma vase posrka vlago iz zraka, zato jo bom moral zamenjati.

Ima kdo predlog kateri material naj uporabim namesto gume?

lp

[Demz]

Ugibam: očitno ni kondenzacija vlage na kovinskih površinah zaradi - pač atmosferskih pogojev v delavnici.

Guma je "vulkanizirana", kar pomeni, da je toplotno obdelana s precejšnjo količino žvepla (kar naredi "vulkanizacijo"). Če postopek ni bil čisto pravilen, je možno, da je v gumijasti podlagi ostalo prisotno prosto žveplo, kar vodi ob prisotnosti zraka v tvorjenje SO2 in posledično ob prisotnosti zračne vlage v žveplasto kislino H2SO3.

Zamenjaj gumijaste tepihe in opazuj, če bo kaj drugače. Lahko bi pa tudi dokazoval prisotnost žvepla na površini gume, z merjenjem spremembe pH v deionizirani vodi pred in po omočenju površine gumijaste obloge. (Merjenje pH na površini gume. Če je kislo ... )

... moja prva asociacija. Sem že tudi sam imel podobno, potem me je pa oče opozoril, da je za orodje daleč najboljši klasičen lesen predal. Bukov les, čez njega ni. Pa še orodje je čisto.

[masinist]

Jaz imam v predalih topli pod in zaenkrat nisem opazil kakšnih problemov z rjavino.
Predali pa so iz inoxa.

Imel pa sem problem, s leseno škatlico v kateri je bil mikrometer. Znotraj je bila pena in na peni je bil mikrometer. Pena je povsem razpadla (se je zdrobila), mikrometer pa je dobil opazne fleke rjavine, kjer je bil v stiku s to razpadajočo peno oz. spužvo.

lp, masinist

[Ležaj]

Hm, super ideja. Bom poskusil s toplim podom. Škoda, da se nisem že sprva spomnil kaj takega.

lp

[ivo1111]

Pozdravljeni
Zanimiva tema.
Moje izkušnje.
V pločevinastih predalih, dam na dno vezano ploščo 4 mm ali 5 mm, kar se pač najde pri razpakiranju opreme. Pa tudi če ti vezano ploščo novo odrežejo na mero ni tako drago.
Najbolj "toplo" mi delujejo pa predali s kovinskim ogrodjem in lesenim polnilom (ladijski pod, profilni les..)
Navadno les pobarvam z barvo za les, "belton.....". Do sedaj problemov s korozijo nisem opazil.
L.p.
Ivo

[Demz]

Samo brez barvanja prosim. Itak se bo les impregniral z olji od orodja itd, te lazure samo motijo.

Kar se mojega mnenja tiče, je daleč najboljša hruška. Jo je pa težko dobit ... v nadaljevanju je navadna bukev odlična. npr. akacija pa ne, ker ima v lesu kremenove kristale.
Naš Martin (Krpanov pob iz Sv. Trojice) je pa kar cesarici lipo podrl na Dunaju, se je menda tudi zelo imenitno obneslo. Čeprav je njena gnada nekaj zabavljala vmes itd ...

[vili]

demz:
kar se pa tičev tiče, pa tč najlepš na češpl poje..., haha..., kaka hruška...

[ivo1111]

Samo brez barvanja prosim. Itak se bo les impregniral z olji od orodja itd, te lazure samo motijo.

...

Pozdravljeni
Sem naredil kar nekaj predalov, pa sem lesene podloge vedno pobarval, z "beltonom 2", ker je pač bil doma. Nič ne moti, kaj bo motilo bla bla.....
L.p.
Ivo

[reber]

Pred leti sem imel namen kupit gumo za v predale, gledal sem točno to rebrasto gumo. Ker guma ni bila ravno poceni, sem še malo razmišljal in potem doma našel ostaneg PVC talne obloge (topli pod). Talna obloga je bila tista s tanko platjo filca spodaj, zato sem jo obrnil s filcem navzgor, odlično se obnese. Ko bom naslednjič rabil podlogo, bom kupil filc debeline nekaj mm, čeprav je dražji od gume. Kar se čiščenja tiče, je filc rahlo zoprn, najlažje se počisti lesen predal, imam jih veliko iz bukove vezane plošče 12mm.

[Ležaj]

Sem že dobil nekaj kosov toplega poda. Bom zadevo čez vikend narezal in položil po predalih.
Če se bo pa stvar odnesla, bomo pa videli šele čez nekaj let.

Ko smo že pri temi rjavenja, me pa zanima, če kdo morda pozna kakšno pametno zaščito oz. premaz proti rjavenju. Zaenkrat uporabljam kar navadno strojno litijevo mast. Vendar sem malo bral po raznih tujih forumih in parkrat zasledil, da priporočajo nek namenski vosek v obliki paste. Ta naj bi se nanesel na cunjo in potem se z njo zdrgne kovinske površine do leska. Vosek se "vleze" na površino in naredi plast, ki se obnaša kot zapora za vlago ter tako orodje zaščiti pred rjo.

lp

[Demz]

demz:
kar se pa tičev tiče, pa tč najlepš na češpl poje..., haha..., kaka hruška...

Kako si se pa ti spomnu na tičje petje po češpljah ? V vaši zagamani dolini itak ne raste drugega kot koprive in leščovna. Saj pa pri vas sploh ne veste, kaj je sadni les. Morda kaka tepka tam za mejo

[Ležaj]

Fantje! Prešernov dan je že mimo.

[CNC tehnologija]

Živjo!

Pred leti sem za svojo delavnico kupil kovinski predalnik za shranjevanje orodja. Ker so bili predali v notranjosti goli oz. kovinski, sem se odločil, da jih prekrijem z neke vrste podlogo. V Merkurju našel ploščato gumo debeline cca 3mm, ki je bila navita na kolut, prodajali pa so jo po metrih. Ta je bila na eni strani nazobčana, na drug pa ravna. Z njo sem prekril dno vseh predalov, da je bila zobčasta stran obrnjena navzgor ter orodje pospravil v predalnik, da je počivalo na gumi in ni drgnilo po kovinskem dnu predalov.

Sedaj pa po nekaj letih opažam, da mi je orodje v predalih (!) začelo rjaveti. Moji novi Bosch SDS-plus svedri (nekateri nerabljeni) so postali rjavi, imbus ključi tudi, klešče, ključi za matice, nastavki za izvijače, celo bakrena pletenica, ki jo uporabljam pri varjenju, je zoksidirala. Ves paničen, sem orodje hitro odstranil, pokrtačil rjo stran ter kovinske dele premazal z litijevo strojno mastjo.

Zanimivo pa je, da so predmeti zarjaveli le na spodnji strani, se pravi tam, kjer so bili v stiku z gumo. Na zgornji strani pa so bili čisti, zato rje tudi nisem pravočasno opazil. Celo tista bakrena pletenica je postala črna le na spodnjem delu, na vrhu pa ne. Sedaj me pa zanima zakaj se to dogaja. V delavnici sem že meril relativno vlago, ki je poleti okoli 60%, pozimi pa 40%. Če bi bila kriva vlaga, bi orodje ravelo enakomerno, rjavelo pa bi tudi tisto orodje, ki ni v predalih. Namesto tega pa rjavi le na mestih v stiku z gumo. Nevem, verjetno tista guma vase posrka vlago iz zraka, zato jo bom moral zamenjati.

Ima kdo predlog kateri material naj uporabim namesto gume?

lp

Vsaka guma vsebuje veliko žvepla sicer vulkanizacija ni možna. Žveplo skupaj z vlago v ozračju tvori žveplasto kislino ...

[masinist]

Pa to žveplo s časom kaj izhlapi ali je skoz enako?

lp, masinist

[Demz]

Elementarno žveplo je kar stabilna zadeva. Nikamor ne bo izparelo itd.

Obstaja pa še bolj preprosta razlaga problema, tako ... po kmečki logiki. Orodje je ponavadi neka jeklena legura, torej z ogromno toplotno kapaciteto. Zato je orodje hladno kot okolišnji zrak oz. zaradi temperaturne karakteristike včasih celo hladnejše. Zato so na njem vsi pogoji za kondenzacijo zračne vlage, sploh ker leži na gumi, ki je pa odličen toplotni izolator. Če so že vse zunanje površine orodja izpostavljene zraku (s svojo lastno vlažnostjo) - (npr. tri stranice navadnega HSS poldi noža), imajo izenačeno temperaturo kot okolica, medtem ko spodnja površina ki leži na gumi (pa še kisla je zaradi onega žvepla), pa ne, ker je - pač izolirana. Čudovit pogoj za kondenzacijo.

V nadaljevanju je dejstvo, da je guma tudi skrajno vodoodbojna (hidrofobna) in je tudi vodotesna, torej se pod nožem zlahka naredi lužica, ki bo naredila korozijo na ležeči površini. Sploh če imamo zraven še prisotno žveplo - ki pač je, dejstvo samo.

Tako da - eno z drugim ... jaz še vedno pravim, da je za orodje najboljši lesen predal. Brez premazov itd. Zaradi mene tudi iz češplje, sploh če je bohotna .