Pomoč pri izbiri pravih nosilcev in ustrezne AB plošče

[rozancomanija]

Nisem še vprašal po znanju. Katero šolo si končal? Se bova lažje zmenila o sodelavi pri računu

Končal sem Fakulteto za računalništvo in informatiko v Ljubljani, univerzitetni program.

[Žerjavar]

Končal sem Fakulteto za računalništvo in informatiko v Ljubljani, univerzitetni program.

Sva že bližje končnemu rezultatu. Morda imaš dostop do kakega programa, ki vzame 3D model kot podatek o konstrukciji in določi napetosti v materjalu.

[rozancomanija]

Morda imaš dostop do kakega programa, ki vzame 3D model kot podatek o konstrukciji in določi napetosti v materjalu.

Danes nimam. Bom pa malo pobrskal po spletu, če obstaja kakšno orodje za domačo uporabo. Druga opcija pa je naročiti storitev pri statiku.

[Žerjavar]

če obstaja kakšno orodje za domačo uporabo. Druga opcija pa je naročiti storitev pri statiku.

Če uspeš najti, bi tudi jaz uporabil. Že 20 let so to želje, rezultat je še vedno negativen. Kupil ali najel le za hobi ne bi.
Predlagam, da delava peš izračun, kot bi ga naj obvladal dijak ustrezne stroke. Kar se tiče realnih rezultatov nimam bojazni. Sem mislil, da tebi nebi škodila primerjava. Bolj kot drugo bi naj bil peš račun le vloga kontrole strojnega, predvsem pravilnost vstavljenih podatkov.

[rozancomanija]

Predlagam, da delava peš izračun, kot bi ga naj obvladal dijak ustrezne stroke. Kar se tiče realnih rezultatov nimam bojazni.

Super, potem pa se lotiva tako.

Če uspeš najti, bi tudi jaz uporabil. Že 20 let so to želje, rezultat je še vedno negativen.

Bom raziskal malo, mislim, da se bo našlo kaj. Hitri pregled pravi, da je tega precej veliko na spletu, moram samo najti nekaj, kar je dovolj kvalitetno, enostavno in seveda uradno brezplačno za domačo uporabo.

[Žerjavar]

Super, potem pa se lotiva tako.

Jože, požen! Mi smo pripravljen.
Enote: Jaz že 40 let uporabljam kN in cm. Vsi pomembni (vmesni) rezultati so pri jeklenih konstrukcijah velikosti 0,01 do 1000, kar je najlažje oceniti velikost.
Kontrola varnosti dejanske napetosti do meje plastičnosti (ni trajnih deformacij)
Obtežba:
Vpliv lokacije (sneg, veter, potres). verodostojni podatki se najdejo na ARSO - Atlas okolja (tudi drugje). Za sneg je podatek o obtežbi horizontalnih tal za 50 letno dobo. Praksa pove, da je to praktično le enkrat v 50 letih. Da bi lahko kar enostavno prištel k drugim pogostim obtežbam, ga lahko reduciraš v razmerju varnostnih faktorjev (1,1 / 1,5). Za veter se je obstoječi podatek izkazal za nezanesljivega, zadnje čase so posamezni kratkotrajni sunki vetra znatno večji od nekoč. Se moraš sam odločiti o predvideni hitrosti vetra in ekstremnimi sunki. Naj ne bo manj kot je v predpisu (Žalec 92 in 106 km/h). Za potres je podan horizontalni pospešek toge zemljine (skale). glede na elastičnost zemljine med skalo in temeljem je pospešek nekaj manjši, glede na elastičnost nosilne konstrukcije objekta pa nekaj več.

[rozancomanija]

Jože, požen! Mi smo pripravljen.

Odlično

Enote: Jaz že 40 let uporabljam kN in cm. Vsi pomembni (vmesni) rezultati so pri jeklenih konstrukcijah velikosti 0,01 do 1000, kar je najlažje oceniti velikost.

Sliši se smiselno in logično.

Obtežba:
Vpliv lokacije (sneg, veter, potres). verodostojni podatki se najdejo na ARSO - Atlas okolja (tudi drugje). Za sneg je podatek o obtežbi horizontalnih tal za 50 letno dobo. Praksa pove, da je to praktično le enkrat v 50 letih. Da bi lahko kar enostavno prištel k drugim pogostim obtežbam, ga lahko reduciraš v razmerju varnostnih faktorjev (1,1 / 1,5).

Glede na to, da bi rad šel na "ziher" potem sem za manjšo redukcijo.

Za veter se je obstoječi podatek izkazal za nezanesljivega, zadnje čase so posamezni kratkotrajni sunki vetra znatno večji od nekoč. Se moraš sam odločiti o predvideni hitrosti vetra in ekstremnimi sunki. Naj ne bo manj kot je v predpisu (Žalec 92 in 106 km/h).

Glede da se veterni sunki vsako leto povečujejo (pojavljajo se tudi prvi tornadi), bi šel jaz tudi tukaj bolj na "ziher". Razmišljam o cca 120-130 km/h.

Za potres je podan horizontalni pospešek toge zemljine (skale). glede na elastičnost zemljine med skalo in temeljem je pospešek nekaj manjši, glede na elastičnost nosilne konstrukcije objekta pa nekaj več.

Pod samim tamponskim nasutjem se nahaja glina pomešana z zemljo. Po pričanjih različnih sosedov kar nekaj metrov v globino.

[rozancomanija]

Če uspeš najti, bi tudi jaz uporabil. Že 20 let so to želje, rezultat je še vedno negativen.

Našel sem program Tower ki ima tudi demo verzijo (manj kompleksne zgradbe). Malo sem ga sprobal, vendar je za laika s tega področja precej težko.
https://www.radimpex.rs/en/tower/downlo ... &version=5

Lahko rišeš konstrukcije, ima vgrajene raznorazne materjale (profile, vrste betona...), zna izračunati stalne vplive (sama teža objekta), dinamične vplive (sneg, veter). Za izračun ponuja Torijo I ali II. Je tudi v slovenščini. Izobraževalni videi pa so samo v srbščini in nekaj malega v angleščini.

Morda bi bil za vas zanimiv.

Še slika orodja:

Primer.png (62.11 KiB) Videno 8433 krat

[Žerjavar]

Glede na to, da bi rad šel na "ziher" potem sem za manjšo redukcijo.
Glede da se veterni sunki vsako leto povečujejo (pojavljajo se tudi prvi tornadi), bi šel jaz tudi tukaj bolj na "ziher". Razmišljam o cca 120-130 km/h.
Pod samim tamponskim nasutjem se nahaja glina pomešana z zemljo. Po pričanjih različnih sosedov kar nekaj metrov v globino.

Redukcijo predlagam le za slučaj kombinacije (sneg + max veter ali potres), kar je zelo malo verjetno hkrati.
Veter 130 km/h pomeni zajezni tlak 0,8 kN/m2, Predpis zahteva zajezni tlak 0,40 kN/m2. Se pa strinjam z upoštevanjem takega vetra.
Za potres priznavam, da ga ne obvladujem v smislu sedaj veljavnega predpisa. Sem hotel le povedati neko srednjo vrednost učinka, s katero bi jaz računal in morda pustil še rezerve.

Za pločevinasto kritino poišči v katalogu proizvajalca za sneg 150 kg/m2 še dopustno razdaljo med podporami (latami). Jaz sicer imam narejen izračun, ki ne upošteva proizvajalca ampak trdnost pločevine.

[rozancomanija]

Za pločevinasto kritino poišči v katalogu proizvajalca za sneg 150 kg/m2 še dopustno razdaljo med podporami (latami). Jaz sicer imam narejen izračun, ki ne upošteva proizvajalca ampak trdnost pločevine.

Trenutno sem preiskal glavne ponudnike v Sloveniji in še nikjer nisem prišel do kataloga takšnih parametrov, bom še iskal naprej. Povsod samo navajajo, da mora biti razmak med latami navadno 50-60cm, odvisno od debeline pločevine (0,5-0,6 mm). Za razmak med špirovci sem zasledil razmak 90cm. Nekateri tudi navajajo, da naj bi nad sekundarno kritino (paropropustno folijo) bil še zračni sloj. Najprej sem se nagibal h kritini s filcem, sedaj pa se bolj nagibam h kritini z PU peno 3cm. Ni mi pa jasno, ali je v tem primeru tudi potreben zračni prostor (to bi pomenilo late nad sekundarno kritino, direktno nad špirovci v isti smeri).

[Žerjavar]

Katalog kritine išči pri Trimo Trebnje, Upoštevaj sneg in veter. Trgovec nima nobene odgovornosti za pravilnost ustno povedanega podatka. Izvajalec pa svoje prakse ne bo izdajal konkurenci.
Prekrivanje in toplotna izolacija v ostrešju sta področji, kjer se projektna dokumentacija ne dotika detajlev. Detajli so prepuščeni utečeni praksi krovcev, katera pa zlahka odpove. Imamo leteće pločevinaste strehe (šole, vrtci, športne hale, ....) napake krovcev pa se pokažejo nekaj let pozneje, pri izolaciji pa običajno šele po 10 do 15 letih.
Podobno je z izvedbo izolacije med špirovci. Tu je najpogosteje nastajanje kondenza znotraj izolacije in s tem stalno vlaženje lesenih delov - rabijo svoj čas do neprijetne oslabitve trdnosti. Obstojajo tudi brezplačni programi za določitev ustrezne strukture izolativnih plasti in prehoda vlage brez kondenza. Jaz imam lastnega v Excelu. Zračna plast nad sekundarno kritino. Je potrebna za odvod vlage, ki prodre skozi izolacijske plasti, skozi pločevino kritine pa ne more. Sem dal oceno, da pri tebi že zadostuje zrak izpod grebenov trapezov, ki ima oba konca prosta (mreža).
Sedaj je korak statike ugotovitev optimalnega razmaka špirovcev, da bo kritina dovolj pritrjena, da se OSB (deske) ne bo lomilo pod težo krovca in da spodnja obloga (gips, ...) ne bo povešena od lastne teže. Seveda tudi dimenzija lesenega špirovca glede na izbrani razmak. Primerjava cen variant izvedbe.

[rozancomanija]

Katalog kritine išči pri Trimo Trebnje

V njihovih brošurah sem zasledil, da je za razmak nosilcev kritine potreben stik z njihovo tehnično službo. Danes jih nisem uspel priklicati, verjetno ta služba danes ne dela. Sem stopil tudi v stik z nemci, ki so za njih izdelali program, ki pomaga pri izračunu obremenitev (veter, sneg). Ko mi odgovorijo upam, da bom imel potem te informacije.

e potrebna za odvod vlage, ki prodre skozi izolacijske plasti, skozi pločevino kritine pa ne more.

Sklepam, da vlaga ne pride skozi sopdni sloj pločevine (pločevina zgoraj, potem izolacija in potem pločevina spodaj).

[Žerjavar]

Sklepam, da vlaga ne pride skozi sopdni sloj pločevine (pločevina zgoraj, potem izolacija in potem pločevina spodaj).

Predvidevam, da misliš na panele = ustrezno debel termoizolacija oblečena v pločevino z vseh strani. Pri taki kritini ni potrebe po zračnem kanalu, so pa iz spodnje strani vidni špirovci v celoti, ne moreš dodajati izolacije med špirovce.
Če bo prostor vso zimo stalno ogrevan na okrog 20°C°rabiš v zunanjem ovoju debelino termoizolacije od 15 do 30 cm. Za blaženje poletne vročine pa je priporočljiva notranja plast ovoja iz masivnega materjala (2 do 4 cm les, obloge iz kamna, betona, keramike, ...)

[rozancomanija]

Predvidevam, da misliš na panele = ustrezno debel termoizolacija oblečena v pločevino z vseh strani.

Tako je. Tako kritino sem mislil dati, z debelini termoizolacije 3 ali 5 cm.

Pri taki kritini ni potrebe po zračnem kanalu, so pa iz spodnje strani vidni špirovci v celoti, ne moreš dodajati izolacije med špirovce.

A to pomeni, da je v tem primeru sekundarna kritina odveč? Mene ne moti, če se streha iz spodnje strani vidi. Sicer pa lahko tudi od spodaj špirovce zaprem z lesom, če bi me motilo.

Če bo prostor vso zimo stalno ogrevan na okrog 20°C°rabiš v zunanjem ovoju debelino termoizolacije od 15 do 30 cm. Za blaženje poletne vročine pa je priporočljiva notranja plast ovoja iz masivnega materjala (2 do 4 cm les, obloge iz kamna, betona, keramike, ...)

Prostor bo v uporabi po potrebi. Je v vzhodni (senčni) legi, tako da hude vročine poleti ne pričakujem. Pozimi pa bom prostor pri uporabi ogrel s pečjo na drva na neko delovno temperaturo.

[Žerjavar]

Tvoja izbira, tvoja uporaba.
Jaz bi sebi naredil: Na špirovce bi v smeri nagba strehe položil deske 24 mm debeline, med njimi po 1 do 2cm špranja. Čez sekundarna kritina in trapezna pločevina 0,5 mm z globino valov 40mm. Vijačeno v špirovce. Pozneje bi med špirovce (po odločitvi tudi pod špirovce vstavil mehko stekleno volno, pod njo parozaporno folijo in stropno oblogo OSB 12 mm (ali gips).
Tvoj predlog 5 cm izolacije je enakovreden golemu zidu 20 cm iz votle opeke. V skladu s predpisom je za strop pod hladnim podstrešjem potrebna enakovredna izolativnost 30 cm votlakom z 16 cm fasadne izolacije.