Pomoč pri izbiri pravih nosilcev in ustrezne AB plošče

[Žerjavar]

Sneg: 1-1.5 kN/m2 (1951-2005)
Veter: 0,8 kN/m2 (130 km/h)
Potres: tukaj bom potreboval pomoč,
Koristna obremenitev: kaj to pomeni?

Sneg je po računu za Žalec 270 mnv 150 kg/m2. Vemo pa, da to vrednost doseže le zelo poredko = izjemna obremenitev. Če ga računamo ločeno od drugih obremenitevlahko jemljemo varnostni faktor 1,1. Večina obremenitev pa traja non stop ali pa vsako leto večkrat. Za njih je varnostni faktor 1,5. Upoštevati moramo vse obremenitve torej sneg tudi skupaj z ostalimi. Da bi bil varnostni faktor 1,5 za skupne obremenitve, vzamemo za sneg obremenitev v razmerju 1,1 / 1,5 = 110 kg/m2.
Veter: obstoja že zelo stara formula za zajezni tlak vetra p = v2/16 (kg/m2, m/s) in pri 130 km/h p= 82 = 0,82 kN/m2. Tudi to je izjemna obremenitev in jo za kombinacijo z drugimi obremenitvami lahko jemljemo z redukcijo kot sneg.
Potres: 0,2 * g je pospešek trdne zemljine (skale). mehkejša elastična zemljina do temelja nekoliko zniža pospešek, so pa še faktorji togosti zgradbe, ki pospešek povečajo. Eno z drugim in za nizke zgradbe ne bo velike napake, če vzameš pospešek na maso zgradbe 2 m/s2.
Koristna obremenitev izhaja iz namena zgradbe. Tvoja je enoetažna (pritlična) bo koristna obremenitev delovala samo na tla (temeljno ploščo). Sem spada teža ljudi, strojev, blaga, ... S tem se ne boma ukvarjala, ker smatrama, da je temeljna plošča v te namene dovolj močna.

Določiti late in razmak špirovcev. Iz teže kritine in snega ter razmaka lat dobiš obremenitev late (kn/m) vzameš eno od komercialno dostopnih lat ter poračunaš razmak med špirovci, da bo lata izkoriščena. Isto narediš za deske pod sekundarno kritino, in določiš maxrazmak špirovcev, da bo težo človeka prenesli dve deski hkrati kot izjemno obremenitev.

[rozancomanija]

Določiti late in razmak špirovcev. Iz teže kritine in snega ter razmaka lat dobiš obremenitev late (kn/m) vzameš eno od komercialno dostopnih lat ter poračunaš razmak med špirovci, da bo lata izkoriščena. Isto narediš za deske pod sekundarno kritino, in določiš maxrazmak špirovcev, da bo težo človeka prenesli dve deski hkrati kot izjemno obremenitev.

Če prav razumem, je za nadaljevanja izračuna potrebna zgornja informacija. Tukaj bi potreboval malo usmeritve za te izračune. Da se bom tega pravilno lotil.

[Žerjavar]

Kje je problem late? Morda določitev obremenitve (kN/m) ali račun trdnosti prostoležečega nosilca (late) obremenjenega na upogib s kontinuirano obtežbo?

[rozancomanija]

Kje je problem late? Morda določitev obremenitve (kN/m) ali račun trdnosti prostoležečega nosilca (late) obremenjenega na upogib s kontinuirano obtežbo?

Vse je problem, ker česa podobnega še nisem računal.
Pri določitvi obremetive ne vem kako aplicirati različno usmerjene sile skupaj.

Kar se tiče obemenitev na late, predvidevam da potrebujem izračun koliko sile prenese ena lata, od tod verjetno sledi, koliko lat potrebujem?

[Žerjavar]

Očitno sem si napačno predstavljal potreben obseg znanja na računalništvu in informatiko. Sem bil prepričan, da je usmerjena bolj naravoslovno. Da je zajet račun trdnosti materjala. Bom pač sam računal, le detajle bova usklajevala.

[rozancomanija]

Očitno sem si napačno predstavljal potreben obseg znanja na računalništvu in informatiko. Sem bil prepričan, da je usmerjena bolj naravoslovno. Da je zajet račun trdnosti materjala.

Žal ne. Smo računali precej zahtevne in na koncu že nepredstavljive stvari, ampak nič tako življensko uporabnega.

[rozancomanija]

Pa res hvala za vso dobro voljo.

[grega09]

Očitno sem si napačno predstavljal potreben obseg znanja na računalništvu in informatiko. Sem bil prepričan, da je usmerjena bolj naravoslovno. Da je zajet račun trdnosti materjala. Bom pač sam računal, le detajle bova usklajevala.

Uf, od kod pa ta predstava, Žerjavar? Večina diplomantov še po koncu strojnega ali gradbenega faksa ne zna za potrebe prakse izračunati takšne konstrukcije. FRI je pa čisto druga zgodba...

[Žerjavar]

Večina diplomantov še po koncu strojnega ali gradbenega faksa ne zna za potrebe prakse izračunati takšne konstrukcije.

Res je. res pa je tudi, da večina maturantov strojne, gradbene, lesarske, tekstilne, ... stroke ima osnovne pojme o trdnosti materjala. Večina njih ( + priročnik) zna kontrolirati vsaj upogibni prostoležeč nosilec. Nekaj takega sem pričakoval od magistra FRI. Verjetno so šole pod vplivom politike, ki tak kader uporabljajo za kaj drugega kot kontrolo trdnosti. Na industrijo se očitno požvižgajo.

[grega09]

Eno je kontrola upogibnega nosilca, drugo je pa videti to na konstrukciji in na hitro poračunati. Problem je v tem, ker na faksu nihče ne prenese na malde nadebudneže, da je lega na dveh stebrih prostoležeči nosilec in da je za oceno trdnosti na tem nivoju takšen model čisto zadovoljiv.

Moj zaključek in videnje: poračunati znajo mariskaj, samo nekdo s kilometrino jih mora dregniti v pravo smer. To se je včasih na firmah delalo z mentorji, danes pa je tega vedno manj. Jaz sem imel srečo, da sem to lahko 10 let nazaj še izkoristil...

[rozancomanija]

Moj zaključek in videnje: poračunati znajo mariskaj, samo nekdo s kilometrino jih mora dregniti v pravo smer. To se je včasih na firmah delalo z mentorji, danes pa je tega vedno manj.

Se povsem strinjam. Na univerzitetnem programu smo imeli ogromno teorije, ko pa sem se zaposlil v industriji, pa sem se šele začeli učiti "prave" stvari. Glavni problem tega šolskega sistema je, da podaja zastarelo snov, da je z uvedbo Bolonjskega študija uvedel še manj zahtevanja znanja (sem bil v obeh sistemih, tako da lakho o tem govorim), predvsem pa je bilo premalo ali nič povezave z industrijo. V tujini je stalna praksa, da predava nekdo iz industrije, tako so teme in izivi sveži oz. aktualni.

Največ smo delali z raznimi matematičnimi modeli, vrstrami, viri itd. S samo statiko, izračuni konstrukcij in podobno pa se nismo ukvarjali. Bi pa kaj takega pomojm sodilo v osnovno izobrazbo v osnovni oz. srednji šoli.

[Žerjavar]

Bom pač sam računal, le detajle bova usklajevala.

Max razmak (sredina - sredina) špirovcev, za late 5 x 4 (višina) cm, na razmaku 37 cm, je 115 cm. Za deske 2,4 cm, da so previdno pohodne je razmak špirovcev 110 cm.
Špirovec na dveh legah razmaka 480 cm naj bo 14 x 18 cm.
Pričakujem skico tlorisa s položajem vseh 7 stebrov, položajem špirovcev in obrisom kritine (+ izmere).

[rozancomanija]

Max razmak (sredina - sredina) špirovcev, za late 5 x 4 (višina) cm, na razmaku 37 cm, je 115 cm. Za deske 2,4 cm, da so previdno pohodne je razmak špirovcev 110 cm.

Da dosežem enakomeren razmak med špirovci sem jih dal malenkost bolj skupaj, kar je razvidno iz spodnje slike. Napušča je trenutno 20cm. Strešniki bojo prišli do roba špirovca. Predvidene mere so razvidne iz spodnje slike.

Postravitev stebrov in špirovcev.png (50.51 KiB) Videno 10431 krat

[grega09]

Nisem bral celotne teme, samo eno vprašanje. Ali si mogoče kaj razmišljal o možni montaži sončne elektrarne na ta objekt? Kako imaš orientirano in mogoče kakšna priprava za kasnejšo lažjo izvedbo? Samo kot predlog.

[rozancomanija]

Nisem bral celotne teme, samo eno vprašanje. Ali si mogoče kaj razmišljal o možni montaži sončne elektrarne na ta objekt? Kako imaš orientirano in mogoče kakšna priprava za kasnejšo lažjo izvedbo? Samo kot predlog.

Hvala za predlog. Sončno elektrarno sem že mislil dati na streho hiše, vendar ne morem, ker nisem dobil soglasja. Je pa streha hiše idealno postavljena. Ta objekt leži na vzhodni strani hiše, kar pomeni, da bo pol dneva v senci.