Poves vrvi

[Vodar]

Spoštovani, imam izziv ...

Med dve sidrišči (fiksni podpori) bi napel jeklenico fi 16mm. Podpori sta na isti višini, torej bo lega jeklenice horizontalna. Razdalja med podporami je 130m. Jeklenica bo prednapeta s silo 20kN (cca 2T). Po celotni dolžini jeklenice bo kasneje obešeno breme - kontinuirana (enakomerna) obremenitev 15N/m, torej bo celotno breme 1950kN.

Zanima me maksimalen poves jeklenice in pa sila v jeklenici. Že vnaprej najlepša hvala!

[Pek]

Najprej se odloči ali je kontinuirana obremenitev v N/m ali kN/m. V vsakem primeru so problemi. Je to šolska naloga ali kaj resnega?

[vili]

moj ata KRAUT letnik 81 ima poglavje o vrveh na 122 strani, KRAUTA - a pa lahko snameš tudi z neta, najprej poglej to, pol pa gremo naprej, če ne bo šo...

ti kaj pa kaka influencerka ali influencer na kakem hudem omrežju, to je zelo IN, če pomaga robiju solarju pri vodenju države, bodo pa tudi glede kakega štrika vedele, šala mala... malo heca...

[Vodar]

Najprej se odloči ali je kontinuirana obremenitev v N/m ali kN/m. V vsakem primeru so problemi. Je to šolska naloga ali kaj resnega?

Hvala za odgovor.

150N na 1m, oz. 19500N bi bila celotna obremenitev. (150N/m * 130m = 19,5kN). Ne gre za šolsko nalogo. Ampak - najprej teorija, potem praksa.

[vili]

vodar:

glej v KRAUT-u imaš vse o "zajlah", najprej si pa poglej koliko vrst "zajl" lahko dobiš, imaš z 19 žicami, pa 37, pa 42, pa 114, pa še jih je..., vsaka ima malo drugačne lastnosti...

[Žerjavar]

Po celotni dolžini jeklenice bo kasneje obešeno breme - kontinuirana (enakomerna) obremenitev 15N/m, torej bo celotno breme 1950kN.!

Obremenitev 15 N/m je zelo verjetno neko materjalno breme s svojo dimenzijo, na katero lahko deluje tudi veter in se nanj oprime mehak sneg. To je še dodana obremenitev. Si morda v obremenitev že štel lastno težo zajle, morda si jo izrazil z začetnim prednapetjem (ni vodoravni položaj, je verižnica ali poenostavljeno parabola)

[Pek]

Tudi mene zanima, ali si upošteval lastno težo jeklenice (zakaj ravno fi16mm??). Ali najprej jeklenico prednapneš s 20kN, "zafiksiraš", da ne pride do aksialnega pomika in nato apliciraš 150N/m, ali je 20kN prednapetja konstantnega?

[Deutz]

Kako pa si prišel do teh 20 kN prednapetosti za vrv ?

[vili]

zajle 16 19 žic imajo: masa/m 1.28 kg, presek 152 mm2
zajla 16 37 žic : masa/kg 1.37 kg presek 153 mm2

pri računanju moraš pa upoštevati zrušine trdnost sigmaM, ki je od 1400, 1600, 1800 N/mm2 , seveda moraš vzeti napetosti z neko varnostjo..., pri gornjih napetostih že "pada"...

podatki so iz ata KRAUT-a

[vili]

še nekaj enačb po KRAUT-u o zajlah..., če bo kaj pomagalo...???
saj bi šel malo preračunat ampak ne najdem seminarja, je bilo pred kar nekaj desetelji samo enkrat pri strojnih elementih oz . pri trdnosti pri profa škrlju, pol pa nikoli več, ma malo probaj..., imaš osnove...

zajla1.jpeg (611.32 KiB) Videno 4469 krat

saj bi zavrtel "fem" ampak zajla ni "štanga", se obnaša malo drugače???, pa o tem, prpoznam, nimam pojma, bo grega morda kaj vrgel gor...

[runocar]

Vse tele enačbice predpostavljajo, da ima vrv neskončno veliko osno togost. Dejanska osna togost je odvisna od modula elastičnosti in pa površine prečnega preseka. Torej najprej izbrati neko zajlo z znanimi karakteristikami. Recimo vilijeva vrv 16mm, g=0,0137kN/m. V prvi fazi togost ni pomembna, poves zaradi lastne teže bo neposredno odvisen od sile v vrvi. Ta podatek imamo = 20kN.
Torej pri 20kN sile na sidrišču v horizontalni smeri bo poves na sredini približno 0,0137*130^2/(8x20)=1,45m. Od tu naprej je pa za določitv povesa osna togost vrvi pomembna. Če bo majhna, bo poves velik in osna sila manjša ter obratno ...

[Žerjavar]

poves zaradi lastne teže bo neposredno odvisen od sile v vrvi. Ta podatek imamo = 20kN. Torej pri 20kN sile na sidrišču v horizontalni smeri bo poves na sredini približno .

Mislim, da je malo drugače:
- Iz sile sidranja in obremenitve (+lastna teža) se dobi poves.
- Iz obremenitve in povesa se dobi napetje (sila sidranja).
Če imamo silo prednapetja (vrv sidrana na temelj) in potem dodamo obremenitev, bo ves poves odvisen od elastičnosti vrvi (A in E), in se bo sila sidranja povečala. Elastični modul (E) standardne pletenice (kot ovijanja pramenov je približno enak) je približno 10 krat nižji od jekla.

[runocar]

Ja, samo imamo samo začetne podatke o sili sidranja in npr. teži vrvi. Iz tega dobimo začetni poves vrvi. No, zdaj pa nastopi drugi del naloge. Na to deformirano vrv naložimo koristno obtežbo. Poveča se poves zaradi raztezka vrvi, poveča se sila v vrvi in posledično se poveča sila na sidrišču. Te neznanke med sabo povezati pa je že mala umetnost ... v tem trenutku še ne vem čisto kako. Nisem glih matematik. Mogoče Excel pa iteracije ...

[Žerjavar]

Na to deformirano vrv naložimo koristno obtežbo. Poveča se poves zaradi raztezka vrvi, poveča se sila v vrvi in posledično se poveča sila na sidrišču. Te neznanke med sabo povezati pa je že mala umetnost ...

Najprej počakajmona pojasnilo avtorja teme.

Podpori sta na isti višini, torej bo lega jeklenice horizontalna.

To je možno le teoretično brez teže vrvi. Ali sta v tem stanju oba konca vrvi fiksno vpeta v sidrišča?
Čim dodamo lastno težo (morda še dodatno obreenitev) bo nastal poves zaradi razteza vrvi (elastičnost) in s tem sila v vrvi
Če vrv z upoštevanjem lastne teže ob nekem povesu fiksiramo na temelje in nato dodatno obremenimo, za to vrv dobimo neko dolžino (parabola, za majhne povese krožni lok)). Z dodatno obremenitvijo in upoštevanjen naklona vrvi ob vpetju dobimo skupno napetost v vrvi in z elastičnim modulom dodatni raztezek. Z upoštevanjem raztezka (nove dolžine vrvi) dobimo nov poves.

[fanticek]

Predvidevam, da avtor želi na neko prednapeto vrv enakomerno po celotni dolžini pripeti neko breme...
Samo ugibam, mogoče električni kabel ali kako cev za tekočino ali podobno...
Naj avtor teme pove zakaj gre...