Kurjava na drva

[kruster]

Les je kot "baterija" , ki ga sonce polni s fotosintezo in je najbolj čisto in ekološko gorivo . Les sestavljajo trije osnovni elementi : 6%vodik , 44% kisik in 50% ogljik . 1kg lesa v povprečju vsebuje cca 4 kWh energije (nafta cca 10 kWh). Znano je , da je potrebno nafto ali bencin pred gorenjem upliniti in pomešati s zrakom , no , nič drugače ni z lesom , ko les počasi segrevamo , se najprej suši in nekje pri temperaturi 150°C se izloči vsa voda , nato se pri temperaturi nad 250 °C prične termični razpad -piroliza , kjer se prične sproščati pretežno kisik in vodlk . Ta dva elementa lahko ob primerni temperaturi (ki je skoraj vedno prisotna) takoj po sprostitvi zreagirata in nastane vodna para , ta reakcija (gorenje) sprošča kar nekaj energije - toplote tik na površini lesa , kar omogoča sproščanje tudi ogljikovih atomov..,tako se hkrati pojavijo vsi trije elementi v plinastem stanju in tvorijo vlažne katranske pline. Ti vlažni katranske - pirolizni plini lepo in čisto zgorevajo , če se dobro pomešajo s zrakom, če pa se ohladijo , se katran in vodna para utekočinita , kar naredi "grde" obloge v kurišču in dimniku , ta konsenz je tudi zelo kisel in razjeda kovine (lesni kis) . Za učinkovito delovanje "klasične" peči je torej potreben hranilnik toplote tako , da peč deluje z odprtimi vratci za zrak , dimnika ni potrebno čistiti , na sezono poberem le eno vedro drobnega pepela spodaj. Zgornje navedbe določajo tudi temperaturo dimnih plinov , ki mora biti vsaj 150 °C , kar onemogoči kondenzacijo v dimniku .

[Žerjavar]

temperaturo dimnih plinov , ki mora biti vsaj 150 °C , kar onemogoči kondenzacijo v dimniku .

To bi veljalo, če bi bili dimni plini pod tlakom vsaj 5 bar. Ob normalnem zračnem tlaku pa je meja kondenza v dimniku notranja površna dimnika temperature 100 °C. Za dimne pline pri enakomernem nonstop kurjenju zadošča malo iznad tega (105). Pri zakurjenju ob hladnem dimniku pa je dobro imeti bolj vroče dimne pline, da se notranja površina dimnika čim prej segreje.

[Žerjavar]

Vhodna temperatura podtalne vode v izmenjevalec je konstantnih 14°, pa če je zunaj -20°C cel mesec.

Iz katere globine pa vlečeš to vodo? Koliko oddaljeno gorvodno pa vrneš povratno vodo?

[kruster]

Gospod Žerjavar , 105°C bi zadostovalo , če bi peč nenehno delovala in bi bil dimnik segret na to temperaturo , ker pa peč zakurimo enkrat na dan , ali na dva dni , je dimnik "hladen" in potrebuje precej časa da se ogreje (Šidel) , pa tudi iz peči so dimni plini na začetku hladnejši , navedena temperatura (150°C ) je pri optimalnem delovanju kotla. Ali ste mogoče kdaj opravili meritev izkoristka peči , presenečeni boste , da razlika med 150 in 105 °C predstavlja le nekaj procentov (zanemarljivo) , bolj pomembno je kvalitetno zgorevanje.

[grega09]

Vhodna temperatura podtalne vode v izmenjevalec je konstantnih 14°, pa če je zunaj -20°C cel mesec.

Iz katere globine pa vlečeš to vodo? Koliko oddaljeno gorvodno pa vrneš povratno vodo?

Vrtino imam cca. 1 m stran od stene objekta, kjer je strojnica s toplotno črpalko. Globina vrtine je 16 m, potopna črpalka je na 12 m globine, nivo vode je nekje med 2 m in 4 m globine, povprečje na 3 m. Vodnjaška črpalka je moči 0,25 kW in ustvari pretok cca. 3 m3/h čez izmenjevalec.
Vodo vračam v ponikovalno vrtino, ki je cca. 25 m stran od prve vrtine. To ponikovalno vrtino uporabljam tudi za odvod vse meteorne vode iz strehe objekta (cca. 300 m2).

Še obljubljena poraba električne energije za celo leto 2023 in 2024 - tu govorim o komplet porabi strojnice z vsemi črpalkami, ne samo TČ:
2023:
Ogrevanje objekta: 2300 kWh
Ogrevanje sanitarne vode: 1900 kWh
Poraba elektrike celoten objekt: 8900 kWh
Povprečna cena: 0,174€/kWh
Plačano celotna poraba: 1550€

2024:
Ogrevanje objekta: 2900 kWh
Ogrevanje sanitarne vode: 1700 kWh
Poraba elektrike celoten objekt: 9000 kWh
Povprečna cena: 0,183€/kWh
Plačano celotna poraba: 1650€

To je moj edini energent v hiši. Redundanca so uporovni grelci v TČ in 10 kW toplozračni kamin z razpihi po objektu. Ogrevam 220 m2 neto bivalne površine preko talnega ogrevanja na konstatnih 24°C.

[Žerjavar]

. Ali ste mogoče kdaj opravili meritev izkoristka peči , presenečeni boste , da razlika med 150 in 105 °C predstavlja le nekaj procentov (zanemarljivo) ,

Nisem meril, pa tudi računanja se nisem nikdar lotil. Ideja peči je nastala ob pogledu na vstavek v dimno cev pred dimnikom iz razmeroma tanke pločevine, s katerim se bistveno poveča izmenjava toplote iz dimnih plinov v okoliški zrak. S tem se bistveno zmanjša temperatura dimnih plinov. Ljudje so to kupovali.
Podano (sem zapisal nonstop kurjenje) je za predlagani sodobni gašperček z enim mešalnim ventilom in eno črpalko, brez zalogovnika in elektronike. Takega je treba neprestano kuriti, dolagati le 2 do 3 krat na dan, saj naj vzdrži vso noč z zalogo drv za samodoziranje. Namenjen ljudem na dnu, ki imajo manjši stanovanjski del in zadošča max moč 10 kW.

[Žerjavar]

[quote="grega09"] Povprečna cena: 0,183€/kWh.[/quote
Za primerjavo cene toplote med tvojo TČ in drvami (brez vpliva investicije) je potreben le še COP tvoje TČ (zimsko povprečje).

[grega09]

Za ogrevanje objekta po oceni nekje 5 do 6. Za sanitarno vodo pa pomoje okrog 3. Edine prave številke bi dal kalorimeter, tako da je vse skupaj ocena. Malo lahko edino sklepam glede na izračunane izgube objekta.

[Žerjavar]

Za ogrevanje objekta po oceni nekje 5 do 6. Za sanitarno vodo pa pomoje okrog 3. .

Tu ni velike razlike. Če pa upoštevamo investicije z njihovimi življenskimi dobami, pa me nisi prepričal ,, da je TČ lahko cenejša od drv. Morda je res kaka izjema, nikakor pa pravilo.

[grega09]

Morava primerjati hruške s hruškami.
Z gašperčkom res verjetno ni primerjave. Z neko sodobno pečjo na drva pa je, pa še kako po moje. Sem mnenja, da ga ni čez udobje in efektivnost (tudi cenovno) takšnega sistema, ki sem ti ga opisal. In lahko izvede vsak, ki ima nekaj naravne danosti (podtalnica, prosta površina parcele).

[Žerjavar]

Z gašperčkom res verjetno ni primerjave. .

Ja, nekatere primerjave niso le ekonomske ampak kombinirane (politične). Če so energent polena, je težko ekonomsko primerjati vloženo osebno delo v prostem času. Nekdo bi v tem času lahko strokovno delal in zaslužil, drugi pa bi plačal rekreativni kabinet (šport), tretji pa smatra da je priprava drv in nalaganje drv v peč čisto dober zastonj šport. Tako je tudi šel razvoj peči na biomaso (les): gašperček (edina regulacija je velikost polena in pogostost dolaganja, stara centralna peč (regulacija le z dovodom zraka v kurišče), peč s podpihom (kvalitetno izgorevanje in nujnost zalogovnika), peč na pelete in sekance ( dobra regulacija, dobro izgorevanje, dolaganje le na nekaj dni). V tem vrstnem redu tudi pada vloženo delo ter raste investicija in cena energenta.
Pri ostalih energentih pa načeloma ni vloženega dela. Seveda nekaj šteje tudi skladiščenje energenta in velikost prostora za postrojenje.

[kruster]

Sodoben razvajen človek , ki si noče umazati rok z čiščenjem peči , ki "nima" časa da zakuri ogenj , kaj šele , da bi si pripravil drva , hoče imeti vse na "dotik" na ekranu ,... vendar se ne zaveda , da je sam pod popolnim nadzorom , odvisen od sistema , ki mu diktira cene , kredite , zakone .... poglejte primer sončne elektrarne, ki deluje z omrežjem , obljubljali so , da s tem postaneš samooskrben - neodvisen , pa se je zgodilo ravno obratno , ljudje so podpisali pogodbe in sistem jim določa cene ...
Edini energent , ki ni pod nadzorom je les , ki ga posekaš ali pobereš v svojem gozdu , ta ti zagotavlja minimalno svobodo v tej družbi. Uporabiš ga lahko , ko ga potrebuješ , ne glede na letni čas , je zagotovilo za topel dom , tudi če omrežje pade ,...

[grega09]

Enkrat je eden rekel: A ti ne veš, da je dons vse na štrom.
Zato je pa 10 kW kamin v hiši, ki se ga kuri malo za zraven, ogreje lahko pa celo hišo, če je treba. V normalnih razmerah je pa 1001 bolj zanimiva stvar za početi, kot pa drva iz hoste nositi.
Omenil si svoj gozd. To tudi nima vsak, razen nekaj manjših in večjih posestnikov.

[vrzi1]

V letu 2012 je bila cena kurilnega olja že več kot 1€. Ob porabi okoli 2000litrov letno je bila to ob plači okoli 1000€ mesečno veliko. Za polnjenje cisterne si porabil dve celotne plače. Odločitev o menjavi energenta je bila nujna. Da bi sel na drva bi potreboval lasten gozd. Ga nimam. Nakup dveh hektarjev gozda bi pomenilo vložek 20.000 €. Ampak nakup ni mogoč v domačem okolju. Spravilo lesa iz gozda 30 km od hiše pomeni se kaj drugega kot sekiro in motorno žago. Letni prirast bi na dveh hektarjih kvalitetnega bukovega gozda že omogočal posek dovolj lesa za kurjavo. Odločil sem se za TČ. Takoj smo zmanjšali stroške ogrevanja za polovico in mesečni račun za elektriko. Hvala Bogu za Geni, ki je v tistem času znižal cene elektrike in omogočal poceni elektriko, s tem so tudi drugi ponudniki morali prilagoditi cene. Ne vem če je to že bilo Golobovo delo. Ja sem sel na Geni, in izkoristil vse možne popuste. Sezona ogrevanja je bila cenejša kot kurjenja z drvmi. To, da je vse na knof niti ne štejem. Pride čas v letu 2018 propagiranja SE, cena električne energije je 0,1€ brez ostalih stroškov na položnici. Cena električne energije pride ob analizi investicije 15.000€ okoli 0,04€. Seveda naredimo SE. Ogrevanje po net meteringu je sedaj brezplačno. Pri meni kaže račun pozitivo že po 5 letih od investicije.
Omrežnine je sedaj sicer večji strošek, ampak bom preživel, ob nič porabljeni energiji je položnica 82€. Razumi če moreš.

[Žerjavar]

svoj gozd. To tudi nima vsak, razen nekaj manjših in večjih posestnikov.

Jih je kar nekaj. Za mojo okolico (ravnina, gričevje) treh vasi vsega kakih 200 hiš je vsaj 150 lastnikov gozdov (večina do 1 ha). Vsaj polovica površine bi lahko bila obdelovalna (njiva).