Regalno skladišče

[Žerjavar]

Lahko da bo na paleti dve plati debeline 25 mm, kar je 1800kil, lahko pa samo ena plata d=1 mm.

Na vozičku je 6000 kg jekla, je višine 170 mm, dodamo 6 palet po 12 cm in eno podlogo 2 cm za samo eno ali dve pločevini, je to skupaj 910 mm. imam občutek, da bo šlo skozi ob skupni širini 200 cm, čeprav je pločevina in paleta le 150 cm. Pri skupni širini 160 cm pa bo skupna višina 105 cm (+/- 1 cm)
Vprašanje je še neravnina tal. Z izbiro ustreznih profilov, bi kompenziral le 1 do 2 mm neravnin, ostalo bi moral z elastičnostjo koles (debelina in trdota oblog) - Koliko je znižanje osi kolesa (stisk obloge) pri obremenitvi 10 kN?

[Demz]

Še enkrat, to je nov beton, položili smo ga konec januarja. V drugi polovici februarja pa zbrusili. Tale teden pa impregnirali z litijevim silikatom, tako da že globinsko kristalizira. Neravnine če so, so lahko samo na dolgo, torej 3m ali več.
Koliko se bo pa kolo posedlo pod obremenitvijo, pa dvomim če obstaja podatek. Bi pa bil uporaben ja, za oceno kolikšno silo bo treba za premik vozička.

[Žerjavar]

to je nov beton, Neravnine če so, so lahko samo na dolgo, torej 3m ali več. .

OK. Bom upošteval, da so neravnine manj kot 1 mm. S tem me elastičnost kolesa ne zanima.
Nadaljujem z širino 160 cm in skupno 6000 kg?

[Demz]

Ja. Pločevine so širine 1500, voziček bo torej 1550.
Grem risat ostalo nadkonstrukcijo, da vidim če imam še kako možnost na višini tega regala. Zares sem zelo omejen s prostorom.

[Demz]

OK. Bom upošteval, da so neravnine manj kot 1 mm.
...

- Čakej, v šlosariji neravnine do 1mm? Beton kot tak - ja. Ampak moji fantje se primejo metle šele, ko jim predstavim milega bostana ali kako že rečejo na jugu tistemu, ko se ti do konca spiplje? Nikoli jih nisem uspel odvaditi tega športa .

Smeti so in bodo. Recimo do 3mm.

[Žerjavar]

Smeti so in bodo. Recimo do 3mm.

Si neravnine tal zanikal, pa sem te vprašal o možnosti koščka pločevine 2 mm, pa .....
Bo pač potreben podatek o elastičnosti kolesne obloge.

[Demz]

....

[Demz]

Tisto o koščku pločevine 2mm je bilo mišljeno kot podlaga, tračnica, po kateri bi teklo kolo. Za to je prepozno, ker bi ga moral že predhodno vgraditi v beton. Če bi ga sedaj samo položil preko, - vsi vemo kaj bi se dogajalo okoli tistega roba, pa čeprav ga je samo 2mm.
Se pa strinjam, ja, da bi bila kotalna površina bolj urejena, čeprav tudi sedaj kot je, ne more biti nič narobe.

[Žerjavar]

Ne bomo govorili o možnosti, da je na tleh kos 2 mm pločevine,

Očitno je bil nesporazum
PS: Pri širini 150 + cm bo spodnji rob lesene palete vsaj 1 cm nad kolesom. Nosilec koles bo iz dveh profilov, vsak na svoji strani kolesa, povezana v bližini kolesa V srednjem delu bi jaz dal še dva profila vzdolž, ker ne veš, kje bo kdaj pritiskala paleta. Ob vsakem kolesu je prečni nosilec za povezavo med obema vrstama koles, ki mora biti vsaj nekaj cm nad tlemi. Za pritrditev kolesa pa z vsake strani na nosilec koles privariš debelejšo pločevino izpod profilov, za prečno togost pločevine pa jo poveži z prečnim nosilcem.

[Žerjavar]

Se mi zdi, da imaš močan namen uporabiti izbrano kolo nosilnosti 10 kN. Zaradi neravnosti tal je lahko max obremenitev posameznega kolesu tudi 2 krat večja od povprečne. Če to upoštevaš, rabiš skupaj vsaj 8 koles - morda še več.
Se mi je utrnila še ena ideja o izenačevanju obremenitev koles in sicer po načelu dveh 4 kolesnih vozičkov, ki sta med seboj povezana zglobno za višinski premik, ne pa za smerni pomik. Povezava vozička po širini bi bila z odprtim pločevinastim profilom (prenos upogibnega momenta, skoraj nič pa torzijskega momenta), skupaj le dva prečna in nekaj močnejša dva vzdolžna nosilca (brez zgloba) blizu skupaj. S tem bi kolesni pritiski bili zelo izenačeni, neravnine pa bi se odražale v različnih pritiskih lesenih prečk palete in upogibnimi premiki paketa pločevin.

[Demz]

Tokrat res zadnjič navajam in ne bom več besedičil o tem : tla so ravna. A - ti veš kaj je brušen beton? To je izvedba kot smo imeli nekoč teraco. Ob betonaži si vrhnjo plast mokrega betona posul z nekim granulatom, npr. z raznobarvnimi marmornimi kamenčki. Ko je bila zadeva hidratizirana, se ga je zbrusilo do neke končne stopnje obdelave, največkrat do sijaja.
Danes so to bolj industrijske zadeve in za to uporabijo nek peščeni granulat in marko betona 350 - 400. Potem se beton zbrusi. Po veletrgovskih centrih imaš tako brušenje do visokega sijaja, jaz imam pa delavnico in mi je bilo brušenje do mat površine čisto dovolj. Neravnine so zato zanemarljive, razlike med visokim sijajem in mat površino se merijo v mikronih. Lahko bi pa res bile tudi za prst, če bo štil od metle ležal na tleh. Toda o tem ne bomo debatirali ker se temu kako drugače reče.

Glede one ideje z večkolesnimi vozički sem pa tudi jaz že razmišljal, vendar podobno kot imajo ročni paletni vozički izvedena zadnja kolesa. Torej par koles obešenih na vago. Vendar bo to nepotrebno, ravno zato ker so tla ravna.

[Žerjavar]

Meni je vseeno, kako se ti odločiš. Ne bi želel, da nekaj narediš, kar se v par letih pokaže za zgrešeno, jaz pa že sedaj vem, da je zgrešeno. Če govorim o neravnosti tal, ali mislim na izdelana betonska tla ali na talno ploskev v delavnici, po kateri se kotali kolo nekega vozička? Bodo na tleh ležali trdi delci debeline 0,5 ali 3 mm? Brez tega nikakor ne bo.