Kurjava na drva

[grega09]

Sistema za prisilno prezračevanje nisem vgrajeval v hišo, te opcije nimam. Je bila investicija takrat prevelika in tudi nekako sumim, da pade v prihodnosti kar nekaj vzdrževalskih stroškov na ta sistem. Če bi delal novo hišo danes, bi to skoraj sigurno vgradil.

Sprotno spreminjanje priprtja ni problem, samo vprašal sem, če je že komu znan mehanizem, ki bi omogočal hitro nastavitev zvrnjenosti krila okna. Pa da se ga naknadno vgradi na krilo.

Spomnil sem se sicer, da lahko hišo še malo pohladim s konvektorskim pasivnim hlajenjem, če bi bilo zaradi kamina prevroče. Je vezano na vrtino s podtalno vodo, kot toplotna črpalka. Samo v tem primeru nimam dovoda svežega zraka.

[CADfreak]

Pozdrav

Sem pred kakšnim desetletjem v firmi, kjer delam, začel razvoj pogona za nagib okna (odpiranje/zapiranje), ki bi se naknadno prigradil na poljubno okno za nemškega partnerja. Na žalost smo se s tem partnerjem razšli še preden smo prišli do prototipne faze...

Mislim, da iščete nekaj takšnega:

https://www.windowdrives.com/Kaufberater?Finder=kippfenster150mm

https://www.5besten.de/product/fensterantrieb-kippfenster/t2/?wbraid=Cj8KCQiAnpy9BhDeARIuAHonr6vkGk5sezrveb_54_kb-baMvqbxqNtb4FXcSpsWpqibB4MFgguugTjIuBoCerQ&gad_source=1&gclid=CjwKCAiAnpy9BhAkEiwA-P8N4h49amg75B8W5rvSshkLjAafD8c1CUbEg6Hh5kMyDWEyWzP7WHFncxoCwIwQAvD_BwE

Pa lepo nedeljo želim...

Jože

[grega09]

Super, hvala za tole. Me je ta tema malo brcnila, da bom raziskal. Se mi zdi, da se bi dalo z vgradnjo tega na par oken kar dobro nadomestiti prezračevalni sistem. Sicer sam v mislih nisem imel motorizirane izvedbe.

Ko ste razvijali, kako je bilo pa mišljeno, da se okno lahko stransko odpre? Je treba povezavo ročno umakniti?

[CADfreak]

Pozdrav.

Kako okno normalno odpreti z nameščenim odpiralno/zapiralnim pogonom je bilo eno glavnih vprašanj. Mi smo si zadevo zamislili tako, da bi pritrditev bila na robu okna blizu vertikalne rotacijske osi okna in z ustreznim zglobom na pritrditvenem elementu. Pogon oz. potiskanje okna med odpiranjem in vleko pri zapiranju bi bilo rešeno z enostransko upogljivo verigo (vsi pogoni z verigo na povezavah uporabljajo takšno). Potrebovali smo precej močan motorček, saj bi med odpiranjem napenjali tudi navijalno vzmet, ki bi dejansko zapirala okno, motorček bi samo uravnaval hitrost zapiranja in pa pozicijo priprtega okna. V primeru odpovedi baterij bi se okno samodejno zaloputnilo z uporabo sile te vzmeti. Predviden je bil tudi senzor za dež in vibracije tako, da bi elektronika zaprla okno ob dežju ali poskusu "nepooblaščenega rokovanja" z oknom. Na elektroniki bi bil tudi wifi modul za povezavo v omrežje za daljinsko krmiljenje in poročanje stanja... Pogon pa bi bil na baterija (zadeva je bila mišljena za naknadno vgradnjo) ali pa zunanje napajanje...

Lep preostanek nedelje želim...

Jože

[Demz]

Zato so v tem smislu izumili sekance in kasneje še peletiranje lesa, kar je bolj obvladljivo. .

Oprostite, da malce popestrim debato s svojo kmečko logiko.
Ne vidim nobenega razloga, da bi masa kosa kuriva (pelet, sekanec ali poleno) pred gorenjem vplivala na tvorbo delcev PM 10.

Masa kuriva je seveda povezana s svojo aktivno površino - in to je tudi tista opazna razlika med trdnim - tekočim in plinskin stanjem. Tu se največ energije porablja.

Ker je "poleno" precej velik kos, pač nadzoruješ zgolj njegovo površino ob izgorevanju, od tu moj pomislek glede velikosti goriva. Sekanec ali pelet - bo v tem smislu še lažje nadzorovano, kajne?

S tem da človeštvo že celo zgodovino nekaj "žagamo les" itd, ter da je to žaganje v bistvu kar precej debel problem, saj nikakor ne vemo kaj bi z njim. Skladiščiti ga, je grozno. Lahko ga predelamo v papir - bravo! Na koncu ko pa res ne veš več kaj bi, ... - ga niti zakuriti ne moreš, ker ne gori.

Govorim o dejstvu, da imamo stranski produkt, ki ga še vedno ne znamo uporabiti. Ob tem, da znamo izkopavati neke redke zemlje z U238 itd in delati nuklearke na podlagi tega, istočasno pa svinjamo za seboj z zelo običajnim odpadkom - žaganjem, navadnim polisaharidom ki nam praktično raste pod nogami, pa ga ne znamo, torej že zgodovinsko pravilno uporabljati.

Mater, zdaj sem pa že kot Brigitka , mislim, Bardot.

[Žerjavar]

Masa kuriva je seveda povezana s svojo aktivno površino - ... Tu se največ energije porablja.
Ker je "poleno" precej velik kos, pač nadzoruješ zgolj njegovo površino
da je to žaganje v bistvu kar precej debel problem, :

- Se energija porablja? Ali je kurilna vrednost kg polena, sekanca ali peleta enaka? Po moje se energija porablja predvsem pri peletih, morda za sekance nekaj več od drv v uporabnih okroglicah. Če pa deleš drva iz hlodovine pa je tudi razlika, za polena le žagaš in sekaš, za sekance dodatno sekaš, a za pelete še drobiš in stiskaš.
- Nisi povedal, kakšna je povezava med velikostjo površine in tvorbo PM 10.
Priznavam, da je žaganje najbolje pokuriti, v kolikor ne uspemo vsega vstaviti v iverice.. Spomnim se še peči na žagovino, ko si žagovino naphal v zaprto posodo z dovodom zraka in odvodom dimnih plinov - ne propagiram tega. Danes so baje peleti ekološko nesporni. Morda bomo prešli na drugačen način izgorevanja žagovine brez potrebnega prešanja.

Še: sem v tej temi izpostavil pogoje izgorevanja za zmanjšanje PM 10 - brez odgovora.

[Demz]

PM 10 so posledica prejšnjih grehov. Ali pa načina kurjenja. Kar ga lahko spremeni šele generacija.

Sorry, sem imel spisan nek sestavek glede tega in sem ga skenslal - bo že bolje tako. Bi rekel, da bi bilo primerneje govoriti okoli 30 ali 50 PM. Ker - tu se delajo kondenzacije. (ostalo so pa otroci od 30/50, ybg. ). PM 10 je samo pokazatelj, da grešimo. Oziroma želja vladnikov.

Lej, bo že kmalu 40 let kar nisem več v branži, toda ugotavljam, da se v tem času ni zares nič spremenilo.

[Žerjavar]

načina kurjenja. Kar ga lahko spremeni šele generacija.
. PM 10 je samo pokazatelj, da grešimo. Oziroma želja vladnikov..

- Način kurjenja se lahko spremeni v življenski dobi enega kurišča. Novo kurišče ima navodila za način kurjenja in velika večina se bo tega držala - če bo verjela, da novi način ni le politična odločitev kvazistrokovnjakov.
- Meritev PM 10 je pokazatelj, da nano delci obstojajo, Za škodljivost ni važna velikost ampak količina v vdihanem zraku. Verjamem, da se večji (od katerih??) delci lahko izločijo v dimniku s primerno hitrostjo toka dimnih plinov. Kar gre v zrak in se vrača na zemljo v obliki ogljikove kisline ( zelo blaga kislina), zaenkrat ni problematično. Tega je bistveno več od gozdnih požarov in vulkanskih izbruhov.

Tako je življenje = visok EMŠO je treba podpirati z miganjem nog, rok in možganov.

[Demz]

Kwa pa vem ... to boli .
Pa - sej tud še ni tako visok . Bolj len.

[hine]

Kalkulacije ni treba delati že sedaj, bom pa zanjo hvaležen, ko bom imel sestavne načrte.

Kako napredujejo sestavni načrti?