ogrevanje: klasična vs. inverterska klima

[damo]

ko vsi tako opevajo inverterske klime, me zanima, kako grelno število ima inverterska klima pri zunanji temp. -15st. in kaj je tisto, da je toliko boljša od navadne (saj tudi ta greje pri -15). Ne zanima me tisti del, ko zmanjša moč, da bolje regulira temperaturo v prostoru. Zanima me, kaj je to, kar ji daje večje grelno/hladilno število.

lp

[croco]

O inverterskih klimah je veliko napisano, a pomembne podrobnosti, beri šibkosti so navadnemu kupcu prikrite. Res je, da je inverterska klima boljša od navadne, vendar ne dela čudežev. Grelno število je povprečje cele sezone. Sam razvoj hladiv (R 410A) in tehnologije krmilja kompresorja je pripomogel, da se je delovanje klime iz prejšnjih -5°C spustilo na -20°C. Vendar tu se pojavi problem izkoristka (COP) in dane moči pri nizkih temperaturah.

Poglejmo stran prodajalca inverterske klime: http://www.knut.si/nordic-tp.htm (dokaj pošten - priloženi grafi)

V grafih vidimo, da pri -20°C imamo le 1.8 kW ogrevanja in izkoristek (COP)2.Torej pri -20°C imamo 1,8kW gretja namesto v prospektu opisanih 5kW in to ko ogrevanje najbolj potrebujemo. Izkoristek pa je 2, kar pomeni, da za 1,8 kW gretja vložimo caa 0,9 kW električne energije oz.nekaj manj, ker se upošteva energijo kompresorja.


Kje je torej tisto veliko grelno število (COP)?
Veliko grelno število je skrito v jeseni in pomladi, ko so zunanje temperature višje od +5°C.
Poglejmo primer:
Zunaj je +7°C in imamo 5kW ogrevanja ter izkoristek (COP) 4. Za 5 kW gretja moramo vložit caa 1,25 kW električne energije.
To je pravo, a kaj ko je takrat potreba po gretju manjša. Tukaj se pokaže učinkovitost inverterja.

Klasična klima bi ob dosegu temperature prostora avtomatsko izključila kompresor in ga ob ponovnem padcu temperature vključila (vsak vklop je stres za kompresor). Ko se inverter klima približuje nastavljeni temperaturi, natančno prilagodi moč kompresorja za ohranjanje enake temperature, hkrati kontrolira zunanje temperaturne razmere za optimalno kondenzacijo( odtaljevanje kondenzatorja) in s tem posledično vpliva na učinkovitejšo izrabo električne energije.
Podatki, ki so v katalogih ne opisujejo grelnega števila za posamezno temperaturo delovanja. COP je odvisen od veliko dejavnikov. Zunanje razmere se spreminjajo vsako sekundo in s tem pogoji delovanja klime.
Smiselno je upoštevati, da se s padanjem temperature zmanjšuje moč ogrevanja in to moramo upoštevati pri dimenzioniranju ogrevanja prostora. Klimatske naprave ni smiselno imeti za prvi vir ogrevanja, še posebno v družinskih hišah. Je pa dobrodošla v prehodnih obdobjih.

[zuti]

Vse lepo in prav, ampak meni vseeno ni nekaj najbolj jasno okoli teh diagramov, oziroma meritev v realnem okolju. Pred nabavo oz. izdelavo toplotne črpalke, sem hotel preveriti, kako sistem sploh deluje. Kupil sem najcenejšo "neinvertersko" 3kW klimo, jo zmontiral, in sedaj ko so malo padle temperature, spremljam delovanje sistema. Moja ugotovitev je sledeča. Pri zunanji temp. zraka +5 st. je bila na vstopu v kondenzator temperatura plina 67 st. ter poraba komprasorja cca 930W. Uparjalnik je bil čist - brez ledu. Ko je zunanja temp padla na -7, je bila temperatura plina na vstopu v kondenzator 68st., poraba komprasorja cca 940W, uparjalnik je bil zaledenel do konca, ampak klima je delovala brezhibno. Torej po moji logiki je COP faktor ostal isti v razponu zunanje temperature 12 stopinj, kar je protislovje s priloženimi grafi. Se motim?

[magnum357]

ja, žuti, problem je da ti lahko izmeriš porabljeno moč na kompresorju, ne moreš pa meriti oddane toplote v prostor in pri nižji zunanji temperaturi je je sigurno manj, je pa nimaš s čim meriti, edino občutek??? . Preprosto toplota gre vedno sama s toplejšega na hladnejši medij, večja je temperaturna razlika, hitrejši je prenos toplote. Toplotna črpalka dela obratno-z vnosom določene energije, spravi toploto iz hladnejšega na toplejši medij: in velja popolnoma isto-večja je temp. razlika, več energije rabiš.
Sam imam tri inverterske klime, eno v delavnici in dve v stanovanjski hiši(pritličje in nadstropje). Po mojih opažanjih je to najcenejši vir ogrevanja (če ne upoštevam investicije-nabavil sem pač zaradi poletnega hlajenja), pri temperaturah okrog nule, morda do -5st (delujejo do -15st). Ni pa najbolj udobno, ker rabiš močan prepih, da ogreješ tudi spodnji del prostora-toplejši zrak je vedno pod stropom.

[zuti]

Če je v stanovanju 22 st., je odjem - odvzem- toplote na kondenzatorju isti, pri isti temperaturi vstopnega plina pa če je zunaj +5, ali pa -7.

[croco]

Lepo in prav,
samo da ne veš s kakšno obremenitvijo klima deluje. Morda je klima za stanovanje enkrat prevelika in pri +5 deluje s 50% močjo (hitro doseže želeno temperaturo z majhno hitrostjo ventilatorja) ter ti pri -7 še uspeva zagotavljati želeno temperaturo in nimaš problemov.

Termodinamike se ne da prelisičiti!!!

[zuti]

Res je,da gledam mogoče na to laično, ampak če govorimo o konstantni porabi kompresorja , o istih obratih ventilatorja, o isti notranji temperaturi, vendar ob različnih zunanjih temperaturah, potem................??
Končno pa - glavno da je toplo

[magnum357]

žuti še enkrat, tvoje razmišljanj ni pravilno: če imaš stalno temperaturo v prostoru, zunaj se pa spreminja, ne pomeni, da vlagaš v prostor ves čas enako količino toplote: prehod toplote skozi stene se spreminja s spremembo temperaturne razlike med prostorom in zunanjim zrakom. In če je zunaj hladneje, zagotovo v prostor moraš vnesti več toplotne energije, da obdržiš enako notranjo temperaturo.

[croco]

Komentar za žutija:
Končno pa - glavno da je toplo za drugo me ne briga

In konec koncev, če nisi obremenjen z blagovnimi znamkami, si lahko povsem zadovoljen.

Razmerje med najdražjo in najcenejšo dosega tudi do 1 : 5. Prihranek pri investiciji cenejše klime, kljub slabšim izkoristkom (nove niso v istem razmerju tako učinkovite) lahko uspešna naložba, pa še hitreje se obrne in jo nadomestiš z novim modelom v krajšem časovnem obdobju. Gretje malo predimenzioniraš (več klima enot) in maš toplo stanovanje z majhnim denarnim vložkom.

Ekonomsko gledano je klima eden izmed ugodnih možnosti prehoda na alternativne vire ogrevanja. Alternativni viri (sonce, biomasa ...) do sedaj niso cenovno ugodni, vsaj postavitev sistemov le-teh. Investicije kljub državni pomoči so vračljive po "nekaj" desetletjih.

Glavno je, da je toplo

[mipax]

"žuti". Tvoja meritev ti je v obeh primerih dala isto porabo moči (KW), kar je čisto normalno, ker imaš klasično klimo, ki ali dela s polno močjo ali pa se izklopi.

Ne smeš meriti moči klime ampak povprečno porabo (KWh) ali pa jo izračunaš iz moči in časa delovanja klime.

Da bi izmeril povprečno porabo v nekem času bi moral upoštevati razmerje časa, ko je kompresor klime deloval in ko ni in izračunati povprečje.

Ob manjši zunanji temperaturi je bila moč res ista, je pa klima delovala dalj časa (se ni tako pogosto izklapljala. Torej si porabil več KWh energije npr. na dan, ko je bilo zunaj mrzlo glede na dan, ko je bilo zunaj topleje.
Pa še ena prednost inverterske klime je, da je obremenitev v amperih enakomernejša in povprečno veliko manjša zato lahko shajaš z manjšo varovalko (manjša varovalka manj prispevka kar tako)

[kruster]

Pozdrav! Inverterska ali navadna "klima"? Taka kot jo kupiš je seveda inverterska v prednosti, vendar ni bistvenih razlik.Ko pade zunaj temperatura pod nulo(-10) je treba iz tega nivoja "prečrpati" toploto na višji nivo(30*C) , in kako to delajo naše klime? Zunanji del kot uparjalnik mora imeti pri -10*C tem. zunanjega zraka vsj 10 *C nižje uparjanje v praksi tudi 20 od zunanje temperature, notranji del pa "kondenzira na 45*C".In kakšno je sedaj grelno število, uparjanje -20*C kondezacija 45*C (kar pogojuje le-to).Inverterska se prilagaja tem režimom tako,da manjša moč gretja,vendar za razliko od klasične, to ni nevem kakšnega pomena ( par procentov v grobem), veliko se dobi pri sistemu toplotnih črpalk, kjer imaš zagotovljeno temp. medija (zemeljski kolektor, vrtina, ...)nekje (5-10*C)pri tem pa uparjanje 0-5*C kodezacijo pa nekje 35-45*C, tule se pa grelno število giblje od 3 do 5.
Dolgoročno gledano ali gledano glede na potrebe, pa se odločiš,.....

[zuti]

Vidiš kruster, to se tudi jaz sprašujem, kakšno je grelno število, pri različnih zunanjih temperaturah. Inverter prilagaja število obratov, glede na zunanjo temperaturo, to vemo. Če bi se sedaj pri navadni klimi malo poigral s pritiski plina, se pravi ga malo izpustil, bi takoj spustil temperaturo uparjanja na -20 ali celo več.S tem pade tudi poraba motorja. Na drugi strani ostane temperatura kondenzacije skoraj enaka.
Če je sedaj zunanja temperatura -12, se na uparjalniku nabere led, kateri ima višjo temperaturo kot zunanji zrak, zato lahko mirne duše ogrevamo stranovanje z "ledom". Če še damo namesto obstoječega kondenzatorja bakreni toplotni izmenjevalec v vodo, pa to ni več klima, ampak bi se že lahko govorilo o toplotni črpalki, ki pa je neprimerno cenejša od "originalnih". Če bi hoteli sedaj realno grelno število, bi morali segrevati znano količino vode z znano začetno temperaturo, do neke določene temperature, izmeriti za to porabljeno energijo kompresorja in na podlagi tega dobimo realno grelno število. Ali obstaja kakšen enostavnejši, vsaj približni izračun grelnega števila?

[sassapo]

Res je,da gledam mogoče na to laično, ampak če govorimo o konstantni porabi kompresorja , o istih obratih ventilatorja, o isti notranji temperaturi, vendar ob različnih zunanjih temperaturah, potem................??
Končno pa - glavno da je toplo

Ej, temperaturo meri na povratni cevi, pa boš dobil dosti bolj realno sliko!