Politika

[tu480]

V zadnjem času opažam da gre v našem proizvodnem gospodarstvu vse slabše.Predvsem se to kaže v tem da je vse več menedžerjev in vse manj
proizvodnih delavcev.
Kam vodi taka gospodarska politika,saj kmalu ne bo več kaj krasti?

[Peke]

Prosim, samo en o politiki.
A se bomo tako nizko spuščali?

LP
Peke

[deai]

Jaz pa menim da je ta tema kar na mestu

Sicer ne vem kako bi lahko resili ta problem, vendar menim da bi lahko zaceli z "razsvetlevanjem" osnovnosolskih psihologov (kot konkretni primer naj povem OS Kriz pri Komendi, kjer je nadvse BRIHTNA psihologinja vsem ucencem predlagala da naj odidejo v ekonomsko gimnazijo, s tem pojasnilom da pac tja hodijo vsi in da to potemtakem ni slaba izbira...kljub mojemu naknadnemu prepricevanjem nekaterih ucenk in ucencev da se ravno ekonomistov, gimnazijcev in podobnega kadra najvec tare na uradih za brezposelne oz. imajo izredno majhne place, sem bil seveda neuspesen, saj pac prej omenjena BRIHTOZA v oceh otrok velja za bogino.....to je bilo kaksne dve generaciji nazaj....mislim da je bilo letos zopet enako...ko pa sem jaz recimo pred sedmimi leti dejal razrednicarki da bom strojnik, se je zacela norcevat iz mene...)

no resno mislim da je treba razvetliti prej omenjene ljudi


lp
matej

[Janez]

Sva že dva!

Tudi, ko sem jaz pred štirimi leti odšel iz OŠ na strojno, se je dogajalo podobno tudi na naši OŠ. Vsi samo na gimnazije in ekonomske šole tiščijo... Pač čredni nagon.
Vendar pa me pri tem najbolj čudi, da ministrsto za šolstvo nič ne ukrene. Namesto, da bi ministrstvo kazalo pot na strojne šole dela ravno nasprotno: ZAPIRA JIH .
Gimnazije so pač mnogo cenejše
Po drugi strani pa upam, da bo s tem vsaj cena strojnikov enkrat po dolgem času spet zrastla.
Vsaj upam!

[tu480]

V podjetju kjer sem zaposlen naprimer kadri za ravnanje z ljudmi,prodajni kadri in vsi tisti ki nimajo zveze z proizvodnim procesom nenehno obiskujejo seminarje in usposabljanja.Mi strojniki in orodjarji pa čepimo na 50 let starih tirih.
Konkreten primer:nabavili so nove dvovretenske stružnice z avtomatskim
nakladnjem.Planerske in prodajne službe so še pred prispetjem strojev odšle na nek Real time planing seminar.Takoj so dvignili količine katere so izračunali brez nekaterih faktorjev kot je ta,da je stroj treba poznati,ga znati upravljati in vzdrževati.
Vodstvo je ocenilo da vzdrževalnega dela podjetja pač ni potrebno seznaniti z zadevo ker da taki stroji DELAJO.Seveda delajo-en dan.dva pa stojijo zaradi banalnosti katere ne poznamo.
Prodaja pa računa in računa....

[Zikmu]

Jast se sicer ne bom spuščal v ne vem kakšne diskusije glede šolstva. Rad bi samo pokomentiral, da se zdaj ne da več iz srednje šole na katerikoli faks. Sistem je zdaj tak da z zaključnim izpitom prideš na VSŠ faksa z isto smerjo (ostalo ti je zaprto), če opraviš poklicno maturo greš lahko na UNI iz iste smeri (vendar ne na katerikoli faks), z maturo pa so ti odprta vsa vrata (če imaš dovolj točk).
Iz lastnih izkušenj vem, da tisto kar sem se želel učiti na koncu osnovne šole tudi malo ni podobno temu zdaj, pa še vmes sem si parkrat premislu. In ker jih ima večina enak problem, je najboljša izbira gimnazija. Pa tudi v tistih šterih letih ti stvari postanejo veliko bolj jasne.
Je pa tudi res, da nekateri po srednji šoli zaključjo in z gimnazijo nimajo nič več kot z OŠ.

LP,
Luka

[Bojan J.]

Šolski sistem v Sloveniji je na psu. Profesorji ki so nastali po principu Študent-Asistent-Docent-Izredni in redni profesor nimajo na faxu kaj iskati. Pravilo naj bo, da profesorji prihajajo iz proizvodnje. Ti profesorji bodo s proizvodnjo tudi sodelovali. Vsak normalen, ki pogleda na osip v našem šolstvu ve, da je to farsa. Jamranje profesorjev, da študij študentov ne zanima pač ni izgovor. Profesor MORA študfenta motivirat, da bo sprejel njegov način predavanja. Samo drdranje teorije pred katedrom pač ni delo.

[marjan]

Najbolj smešno pa je to, da taisti profesorji, ki so zaposleni na faksu ne spustijo zraven ostalih, ki delajo v gospodarstvu. Poznam en tak primer, kateri ima vse pogoje (in jih še prekaša), a se izmišljajo še dodatne, tako da zraven ne more pridet. To je res sramotno

Lp
Marjan

[Gost]

Ko smo že pri doktorjih iz proizvodnje:

Večina jih je še iz časa socializma in si je nazive pridobila v bivši jugi po vezah. Kaj mi pomaga predavatelj, katerega poznavanje industrije se je končalo 15 let nazaj.
Je pa res tudi odvisno od predmeta in firme kjer so gospod "doktor" delali.

Mislim, da bi se univerzitetni profesorji morali izobraževat par let v tujini, na kakem priznanem inštitutu ali razvojnem oddelku, da bi v našo državo prinesli malo svežega vetra in novih spoznanj, ne pa da se že 10 let učimo kaj so v TAMu delali.

[marjan]

Žal je zaenkrat tako (na fakultetah seveda), da je boljše če
si bil 10 let v TAM-u kot pa v tujini...
...upam, da se bo to tudi spremenilo

Lp
Marjan

[Gost]

Tako hudo tudi ni. Profesorji znanje imajo, bolj je problem, kako lahko to znanje uporabimo v gospodarstvu. REs pa je da je aplikativnega znanja bore malo. Po moje ni problem samo v visokem šolstvu, problem je splošno tehnično znaje slovencev, ki je obupno. Tu pa levji delež nosijo gospodje učitelji iz OŠ, ki se vse preveč radi ukvarjao sami s sabo. Za prihodnost jim je pa bolj malo mar.
Tistih nekaj inžinerjev, ki diplomira vsako leto gospodarstvo razgrabi, nikomur ni potrebno preveč razbijati betice, da bi kaj izboljšal...
Primer iz Nemčije: Pred dvema letoma je firma AEC razvila poseben softwer za 5 osno rezkanje slepih utorov . Udeležbo na seminarju (bolje rečeno predstavitvi) je bilo potrebno plačati, in še nekaj: nemško združenje orodjarjev je spoznalo, da program predstavlja revolucionarni pristop, in je zakupilo 3 letno izdajo programa (povedano drugače, 3 leta ne more tuja firma kupiti te programske opreme), kaj pomeni takšen način dela za obe strani (orodjarjne imajo prednost -tehnologija, firma je verjtno svoje delo dobila mastno plačano), ni potrebno razlagati.

če pa govorim o strojništvu v Sloveiji: ogromno inženirjev se ukvarja s konstruiranjem, pa vendar je jasno da bo ravno to delo (ki je bolj ali manj rutinsko), slej kot prej postalo vse bolj avtomatizirano, nekje sem prebral, da bo v cca 10 letih programska oprema že tako napredovala, da bo cca 80% konstrukcije predlagal že računalnik...
In kje smo Slovenci: (govorim za področje orodjarstva), nimamo osnovnih znanj tehnologij, medtem ko naša konkurenca (spanija, portugalska, italija, zdanje čase izrael in celo iran), ustvarjajo nove pristope, nove stroje, novo programsko opremo...
Samo lani so slovenski orodjarji kupili cca 450 CNC strojev , zakaj ni firme, ki bi se začela ukvarjati s čistimi tehnološkimi problemi, z razvojem aplikativne softverske opreme, z proizvodnjo HSC strojev, opreme za poliranje...?, Da ni trga je laž, v Sloveniji je preko 650 orodjarn...
Pa kljub temu delamo dele za 3R, HSC vretena, enkoderje, generatorje za erozimate, nadzorni software za erozijo..., pa kaj ko to v osnovi ni naše znanje, temveč smo do njega prišli po bližnjici, in ne vemo kam z njim...žal.


lp fijavž

lp fijavž

[mitja_p]

Ker sem praktično še absolvent, ampak že zelo v proizvodnji, vem kako je s predavatelji. Nekateri so se kar precej približali relnemu stanju, nekateri pa so bili precej daleč. Menim da stanje ni tako črno. Bolj je črno to, da imajo študenti premalo stika s prakso med študijem in nimajo teorije s čim povezovati! Istočasno bi morali doživeti prakso in poslušati teorijo.

Kar se pa ekonomskega kadra tiče, menim da je malokdo sposoben voditi neko "strojniško" podjetje, če ni vsaj nekaj let delal nekje vsaj blizu proizvodnje.

Torej strojniki le pogumno v ekonomske vode!!

[deai]

Pravis naj gremo veselo v ekonomske vode...Pa mi povej kje naj najdem cas...oz naj bo vsaj nekaj takega da nas bo to motiviralo (recimo g. fijavz je enkrat nekaj govoril o offshore podjetju)
Drugace pa pri 200+ urah na mesec v podjetju in dodatnem izobrazevanju ki ni vsteto v te ure, tezko najdes cas za ekonomijo...vasj meni se zdi..drugace pa mislim da je na tem podrocju kriva tudi miselnost slovencev, kajti zdi se mi, da ce si v pisarni si "đek" pa ceprav peces burek v Mcdonaldsu, ce pa recimo delas v tovarni/delavnici/proizvodnji itd si pa en revez...

lp
matej