STROJNISTVO.com • Poglej temo - Regulacija stropnega hlajenja/ogrevanja

Regulacija stropnega hlajenja/ogrevanja

Energetski procesi in postrojenja, njihovo upravljanje...

Moderator: -M-

Regulacija stropnega hlajenja/ogrevanja

OdgovorNapisal/-a elektro » 9.5.2008 13:29

Ima kdo izkušnje z nadzornimi sistemi za regulacijo stropnega hlajenja/ogrevanja?

Predpostavimo, da imamo večji objekt v katerega bi vgradili take stropne sevalnike, ki jim pripada taka razdelilna omarica.
Iz razdelilne omarice pohlajujemo/ogrevamo več prostorov. Vsak prostor predstavlja svojo cono v kateri bi bil nameščen termostat, ki bi po potrebi vklapljal posamezne veje v razdelilni omari in senzor vlage, ki bi v primeru hlajenja in povišane vlage vklopil dodatno prezračevanje, da se izognemu kondenzu.
Pred razdelilno omaro pride še črpalka, trpotni ventil ter potrebni senzorji temprerature na odvodu in dovodu.

Lahko svetujete, kak poznana sistem, ki omogoča regulacijo temperature po prostorih, krmiljenje motornih pogonov mešalnih ventilov in črpalk na regulacijskem krogu, krmiljenje elektromagnetnih ventilov posameznih vej stropnega hlajanja/ogrevanja ter vklop prezračevanja.
elektro
Novinec
Novinec
 
Prispevkov: 8
Pridružen: 14.4.2007 23:21

OdgovorNapisal/-a Žerjavar » 9.5.2008 16:55

Toplejši zrak je lažji od hladnejšega. V mirujočem zraku prostora se bo topel razporedil pod strop, hladen pa pri tleh.

Za hlajenje namestiš ustrezne hladne površine pod strop, ohlajen zrak se spusti k tlom, na njegovo mesto pride toplejši, ki se ohladi. Nastane naravna cirkulacija (gibanje zraka) s posledico približno enake temperature zraka po vsej višini. Če pod stropom zrak ogrevaš, bo topel zrak ostal pod stropom, hladen pa pri tleh. Temperatura zraka bo neenakomerna, pri tleh nizka, pod stropom visoka. Zrak lahko prisilno mešaš (ventilator) in s tem narediš prepih in dviganje prahu.

Pri ogrevanju z radiatorjem (pod oknom) se ogreti zrak dvigne pod strop in ogreva se hladnejši, ki priteka ob tleh. Nastane naravna cirkulacija zraka, pri radiatorju navzgor, ob stenah (toplotne izgube skozi steno - zrak se hladi) navzdol, pri tleh proti radiatorju. Obstoja nekaj nižja temperatura zraka ob tleh, kot ob stropu.

Pri talnem gretju je temperatura zraka enakomerno razporejena, kot pri stropnem hlajenju.

Težko je najti rešitev, da ista površina poleti prostor hladi, pozimi pa greje.
Vrtičkarstvo je boljše od žerjavarstva
Žerjavar
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 8682
Pridružen: 19.5.2007 14:33

OdgovorNapisal/-a elektro » 10.5.2008 0:42

Hvala za teoretično razlago.

Se pravi stropna sevala niso primerna za ogrevanje.
V redu.
No pa predvidimo novo situacijo. Za hlajenje uporabimo stropna sevala. Za ogrevanje pa talno gretje. Sistema sta si dokaj podobna, le temperatura medija (voda) je različna.

Kaj je namen te teme?
Predstaviti, poznane (prisotne na trgu) regulacijske sisteme (krmilniki, senzotji...) za nadzor in upravlajnje sistema stropnega hlajenja v kombinaciji s prezračevanjem.

Kaj je potrebno za dobro regulacijo?
Senzor vlage in temperature v posameznem prostoru, krmiljenje elektrotermičnih ventilov posameznih vej, mešalnega ventila ter črpalke, senzor temperature na dovodni in odvodni cevi. Še kaj?

Kaj je problem stropnega hlajenja?
Problem je kondenz.
Npr., pri drugih sistemih pohlajevanja, kot so klimatske naprave in konvektorji (talni, zidni,...) se kondenz nabira v posebno posodo in nato odteka po odvodni cevi v nek odtok (žleb, kanal ...)
Medtem, ko pri stropnemu hlajenju, zbiranje kondenza ni mogoče, zato ne smemo dopustiti, da pride do kondenza.

Kako doseči, da zrak ne kondenzira?
Topel zrak naj bi kondenziral v stiku s hladno površino . Kolikšna mora biti temperatura vode v ceveh, da ne pride do kondenza? Kolikšna vlažnost zraka v prostoru?
In podobno.
elektro
Novinec
Novinec
 
Prispevkov: 8
Pridružen: 14.4.2007 23:21

OdgovorNapisal/-a Žerjavar » 10.5.2008 6:25

Se pravi stropna sevala niso primerna za ogrevanje

Obstoja sistem ogrevanja s stropnimi sevali, ko ogrevalna površina visoke temperature oddaja energijo predvsem z žarčenjem na predmete pri tleh. Obstoja niz razlogov, da se meni ne dopade.
Izraza "sevalo" jaz ne bi uporabil za ogrevalne (ohlajevalne) površine, kjer se večina toplotne energije preda s prehodom, prevodom in prenosom.

Kako doseči, da zrak ne kondenzira?

V času, ko prostor ohlajaš, ti od zunaj vstopa zrak z višjo absolutno vlažnostjo, kot je v notranjosti. Ko se to zmeša lahko nastane dovolj visoka vlažnost, da na hladilnih površinah kondenzira. Če ni sistema za odvod kondenza, je treba poskrbeti, da relativna vlažnost v prostoru ne bo presegla določene meje. Zame je dobra rešitev, da se nekaj zraka iz prostora ohladi v odvlaževalniku bistveno bolj (kondenz se odvaja) in nato meša z ostalim zrakom
Vrtičkarstvo je boljše od žerjavarstva
Žerjavar
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 8682
Pridružen: 19.5.2007 14:33

OdgovorNapisal/-a Krpan » 10.5.2008 12:24

Jaz sem lansko leto vgradil 120m2 stropnega hlajenja na dveh objektih.
Hladilnike sem naredil sam. Za osnovo sem vzel vodoodporno gips ploščo, nanjo sem prilepil pasove iz gips plošče široke okoli 90 mm, tako da so bili razmaknjeni okoli 10 mm, vanje pa sem spravil plastično cev fi 8 (tako kot se uporablja za pnevmatiko), cev pa sem zadelal z elastičnim lepilom za keramiko. (boljši prestop toplote) Te hladilnike smo pritrdili na strop, tako kot se to dela pri knaufu (paziti je potrebno, da se ne prevrta cevi) in jih na podstrešju povezali skupaj z aluplast cevmi fi 16. (vzporedno, vsak prostor posebej).
Po izračunu smo dognali, da bo moč hlajenja 70W na m2 Moč gretja pa bi bila 30 W na m2. V prostorih za ogrevanje uporabljam talno gretje, ima strop zgolj za rezervo. Letos pozimi sem ga prižgal samo enkrat za preizkus vendar je bilo potem v prostorih prevroče.

Hlajenja se nisem preizkusil, ker se ni bilo pravih zunanjih temperatur in ker se nimam krmilja za hlajenje.Zato sem mislil, da bom v tej temi našel kakšen odgovor.

Za moje stanovanje kjer imam vgrajenih 15m2 stropnega hlajenja sem si zamislil, da bom za vir hladilne energije uporabil izvirčni vodnjak, v katerega bom vgradil toplotni izmenjevalnik. Temperatura lani septembra je bila 13°C, jaz pa ocenjujem, da bom potreboval minimalno temperaturo hladilne vode okoli 18°C.
Toplotni izmenjevalnik bom povezal z sistemom centralnega ogrevanja-hlajenja preko tri ali štiri potnega mešalnega ventila na motorni pogon z katerim bom reguliral temperaturo hladilne vode.
Za samo regulacijo pa še nimam primerne ideje. Senzor rosišča mi ni preveč všeč, ker bi imel rad temperaturo hladilne vode vedno dve stopinji nad temperaturo rosišča.

Se priporočam za ideje. Jaz sem vam svoje dal na razpolago.

Tukaj pa lahko izračunate točko rosišča brez priročnika:
http://www.crh.noaa.gov/jkl/?n=heat_index_calculator
Z znanjem raste dvom!
Krpan
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 579
Pridružen: 24.2.2008 8:02

OdgovorNapisal/-a Oldi » 12.5.2008 21:43

Po moje je rešitev hladiti cel strop, najenostavneje alkaten v beton. Na ta ančin ni problema s kondenzom.
Pri zgoraj opisanem sistemu me pa skrbi, da bo prenos toplote po celem knaufu slab, torej bo strop tik pod cevmi zelo hladen in bo nevarnost kondenza.
Itak je pa moja lanska izkušna, da je v stanovanjski hiši (razen v mansardi) veliko večji problem vlaga, torej v vsakem primeru potrebujemo klimo ali sistem prezračevanja z odvajanjem prekomerne vlage.
Oldi
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 157
Pridružen: 17.6.2004 8:27

OdgovorNapisal/-a Oldi » 12.5.2008 21:43

klinac pa tak forum, ki ne omogoča brisanje objave in tak OS, ki ti pol objav podvoji, pa če uporabljam IE ali Opero.
Beda.
Oldi
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 157
Pridružen: 17.6.2004 8:27

OdgovorNapisal/-a Krpan » 12.5.2008 22:15

Se strinjam. Zadnjič sem nekje zasledil, da je bolje kot relativno vlago upoštevati absolutno. Najvišja absolutna vlaga za ugodno počutje je 10 gramov na m3 zraka. To pomeni, da je lahko za ugodno počutje pri nižjih temperaturah vlaga višja pri višjih pa nižja.
Z znanjem raste dvom!
Krpan
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 579
Pridružen: 24.2.2008 8:02

OdgovorNapisal/-a Žerjavar » 13.5.2008 7:27

Po moje je rešitev hladiti cel strop, najenostavneje alkaten v beton. Na ta ančin ni problema s kondenzom.

V poletnem času je običajno zunaj večja absolutna vlažnost kot v stanovanju in vlaga ima tendenco prodiranja v notranjost. Zaradi nižje temperature v stanovanju lahko pride do kondenzacije ne da bi imel v tistem trenutku hlajenje vklopljeno. Pri hlajenju celotnega stropa je temperatura hladilne površine nekaj višja kot pri posameznih hladilnih površinah, s tem je možnost kondenzacije manjša, vendar še vedno obstoja.
Vrtičkarstvo je boljše od žerjavarstva
Žerjavar
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 8682
Pridružen: 19.5.2007 14:33

OdgovorNapisal/-a kruster » 13.5.2008 9:17

Poleti mnogokrat zračna vlaga dosega in presega 13g absolutne vlage , to pomeni rosišče pri 18*C , hlajenje in izboljšanje klime brez razvlaževanja ne gre , strop se vam bo po vsej verjetnosti zarosil pri takih zunanjih pogojih.
Klet v zemlji poleti zelo kondenzira , sploh če se veliko zrači - vdor vlažnega zraka , ki se odladi na hladnih stenah , kjer tudi kondenzira (pojav plesni),..
Žerjavar prav imaš , možnost konenzacije obstaja oziroma se bo zagotovo dogajala , ali pa boste imeli visoko relativno vlažnost (90% ali več) pri sobni temperaturi , kar pomeni savna - zrak dobesedno nasičen z vlago , živeti v znoju , saj zrak ni zmožen več vsrkati naše vlage , če greš kuhati juho , bo deževalo s stropa,..
kruster
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 276
Pridružen: 23.5.2005 9:35

OdgovorNapisal/-a Krpan » 13.5.2008 10:33

Poznamo vse te nevšečnosti. Zato se tukaj pogovarjamo o regulaciji.
Kako regulirati, da bi kar najbolj optimalno izkoristil hladilno moč, in da bi dosegli ugodno klimo?
Brez razvlaževanja zraka zagotovo ne bo šlo.

Prednosti velikopovršinskih sistemov hlajenja pa so v tem, da ti ne piha v glavo mrzel zrak iz klimatske naprave, ki poleg slabega počutja povzroča še vrsto drugih zdravstvenih težav.
Prednost je zagotovo tudi energetska učinkovitost, saj medija ni potrebno ohlajati na 5°C ampak je dovolj že 17°C in višje.

Največja slabost sistema je zagotovo kondenzacija in povečevanje vlage v zraku.
Slabost je tudi v tem, da sistemu ne moreš nenadno povečati moč hlajenja ampak je namenjen za konstantno delovanje skozi cel dan (in noč če je potrebno).
Z znanjem raste dvom!
Krpan
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 579
Pridružen: 24.2.2008 8:02

OdgovorNapisal/-a kruster » 14.5.2008 10:03

V vsakem prostoru ali zgradbi se zrak izmenjuje naravno ali prisilno, da se izognemo konenzaciji vlage na hladnih površinah , je potrebno kontrolirati vlažnost notranjega zraka to pomeni , osušit vstopni zrak in preprečevat vdor vlažnega zraka (nadtlak v zgradbi , zračne zavese) , nakar toplotne dobitke v sami zgradbi lahko pobiramo na tovrsten način. Učinkovitost oziroma ekonomičnost hlajenja na višji temperaturi je seveda boljše , ampak samo v primeru , če hladilni stroj dela na višji temp. uparjanja ( 17*C medij - 13*C uparjanje), ne pa če hladimo medij na 10*C ali manj (kar je potrebno za sušenje) in ga nato s tropotnimi ventili oz. mešalnimi krogi dvignemo na na 17*C. Se pravi dva ločena hladilna agregata brezstopenjsko krmiljena s hranilniki hladilne vode,..... na konkretnem primeru razčlenitev , zahteve ,
kruster
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 276
Pridružen: 23.5.2005 9:35

OdgovorNapisal/-a elektro » 14.5.2008 18:37

Po pogovoru z dobaviteljem sistema stropnega hlajenja omenjenega v prvi objavi lahko povzamem:

Najprej uporaba sistema za ogrevanje.
Dobavitelj trdi, da je sistem primeren za ogrevanje.
Kajti topel strop naj bi deloval, kot sevalo (za primer je navedel električno infra gretje).
Pri stropu, ki 'seva' toploto mešanje zraka naj ne bi bilo potrebno, ker je za ugodno počutje zadosti samo občutek topline s stropa. No ne vem, kako je s tem.

Regulacija.
Za omenjeni sistem ima proizvajalec razvit svoj nadzorni sistem. Naprave, kot so krmilniki in senzorji so med seboj povezane v BUS linijo in za komunikacijo uporabljajo CAN protokol.

Primer:
Objekt ima dve etaže. V vsaki etaži imamo 5 pisaren, ki predstavljajo svojo cono. Za vsako etažo predvidimo po eno razdelilno omaro stropnega hlajenja/ogrevanja z 10 vejami. Za vsako pisarno sta predvideni po dve veji. V objektu je predvideno istočasna uporaba ogrevanja in hlajenja (npr. spomladi na severni strani ogrevamo na južni pa hladimo). V ta namen je do vsake razdelilne omare predviden topel in hladen dovod.

Pred razdelilno omaro predvidimo dva elektromagnetna ventila za dovoda tople in hladne vode, tripotni ventil, ki meša dovodno in odvodno vodo na želeno temperaturo (npr. v primeru hlajenja 18*C, ogrevanja pa 40*C), dva objemna tipala temperature (na dovodu in odvodu) ter črpalko. Potem predvidimo še elektrotermične ventile za vsako vejo posebaj.

Senzorji:
V posamezne prostore namestimo korektorje oz. termostate, ki tipajo temperaturo in vlažnost zraka v prostoru. V dveh referenčnih prostorih se predvidi še senzorja kvalitete zraka.

Krmilniki:
1.
Predvidimo dva krmilnika z desetimi binarnimi izhodi in osmimi binarnimi vhodi:
- na 1 izhod vežemo el.mag. ventil na dovodu tople vode
- na 2 izhod vežemo el.mag ventil na dovodu hladne vode
- na 3 in 4 izhod vežemo tripotni ventil
- 5 izhod je za vklop črpakle
- na izhode 6-10 vežemo po dva el.termična ventila posamezne veje (na vsak izhod lahko vzporedno vežemo do 7 ventilov)
Na prva dva vhoda pa vežemo objemna tipala temperature na odvodni in dovodni cevi.

2.
Predvidimo, še krmilnik z analognimi vhodi za priklop senzorja kvalitete zraka, ter krmilnik z analognim izhodom, za krmiljenje hitrosti ventilatorja prezračevalne naprave.

Parametriziranje:
Programsko določimo kako naj sistem deluje. Kdaj vklopi ventilator? Na kakšno temperaturo zmeša vodo itd..,
En krmilnik krmilni 5 con. Kako?
Na primer, pri hlajenju. V vseh petih conah imamo 25*C. V dveh imamo nastavljeno želeno temp. na 24 v dveh na 23 v eni pa na 21*C. Sistem se odzove tako, da zagotovi potrebe cone z najvišjo zahtevo.


No nekako tako, si jaz predstavljam.
Dobrodošli komentarji, menja, opozorila,...
elektro
Novinec
Novinec
 
Prispevkov: 8
Pridružen: 14.4.2007 23:21

OdgovorNapisal/-a Žerjavar » 14.5.2008 20:01

Kajti topel strop naj bi deloval, kot sevalo (za primer je navedel električno infra gretje).
.
Pri električnem infra gretju je grelna površina zelo vroča (žari), ker je okolica bistveno hladnejša se večji del toplotne energije prenese na okolico z žarčenjem. Na koži obrnjeni proti sevalu občutimo toploto, kjer je obrnjena vstran od sevala pa čutimo mraz.

Pri običajnem radiatorju ( 50 - 80 [nad]o[/nad]C) takega občutka sploh ni, večji del energije se s take površine prenaša s prestopom in prevodom.
Vrtičkarstvo je boljše od žerjavarstva
Žerjavar
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 8682
Pridružen: 19.5.2007 14:33

OdgovorNapisal/-a elektro » 16.5.2008 2:19

Žerjavar napisal/-a:
Kajti topel strop naj bi deloval, kot sevalo (za primer je navedel električno infra gretje).
.
Pri električnem infra gretju je grelna površina zelo vroča (žari), ker je okolica bistveno hladnejša se večji del toplotne energije prenese na okolico z žarčenjem. Na koži obrnjeni proti sevalu občutimo toploto, kjer je obrnjena vstran od sevala pa čutimo mraz.

Pri običajnem radiatorju ( 50 - 80 [nad]o[/nad]C) takega občutka sploh ni, večji del energije se s take površine prenaša s prestopom in prevodom.


Tako pač komercialist predstavljajo svoje produkte. Ni vsemu verjeti.
elektro
Novinec
Novinec
 
Prispevkov: 8
Pridružen: 14.4.2007 23:21

Naslednja

Vrni se na Energetsko in procesno strojništvo

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gostov