Siemens PLM predstavlja nov pristop v razvoju in analizah

[fedr]

Kolega fedr_a bi lepo prosil če lahko navede patente ali vidne inovacije v CAD biznisu zadnjih 15 let, ki jih je uvedla firma katere programsko opremo fedr uporablja.

Kolega izpust, točnega odgovora na tvoje vprašanje niti ne vem. Vem za nekatere inovacije in mogoče patente, vendar niti ne želim voditi spiska implementiranih inovacij v orodjih, katera uporabljam. Poudarjam orodja, ker brez usposobljenega uporabnika trenutno še tako dobra tehnologija samo po sebi ne dela sama. Po mojem prepričanju velja to tudi za sinhrono.

Poleg tega pa se verjetno strinjava, da svet ni eden in ploščat, svetov je več, pa še okrogli so. Tako bodo nekateri uporabljali orodja za katere se midva verjetno ne bi nikoli navdušila. Pa jih. Ker so jim tako rekli, ker jih uporabljajo partnerji, ker ... Poskusi na primer prodati NX in SE Francozom v Renault ali PSA. Po moje Catie tam ni možno zamenjati.
Kot vidim, si navdušenec na SE tehnologijo. Nimam nič proti tem. Lahko pa bi te vprašal, koliko navdušenih uporabnikov Pro/e-ja iz množice 432, ki so se udeležili letnega srečanja uporabnikov bo naslednje leto zavrglo Pro/e in se odločilo za SE ali NX? Saj ne, da bi jaz vedel odgovor, nimam steklene krogle, predvidevam pa, da ne veliko od teh.

Moram pa ti pojasniti tudi, da sem se na tvoje izvajanje o patentih oglasil zato, ker mislim, da je delo inženirjev in tehnikov eksaktno in moramo malo bolj paziti, kaj govorimo in ne sejati megle. Poleg feature recognition si med patente uvrstil tudi na primer Local fatures (sketch, blend, chamfer, hole, ...) itd.
Saj vendar nismo pravniki ali politiki, ki lahko vsako stvar nategnejo in obrnejo kakor želijo.

[DynaVox]

Termini "local features" v ST so čisto pravi patent/inovacija.
Vsi CAD uporabniki natančno vemo kako delujejo klasični gradniki v modelirnikih z zgodovino.
Vendar je pri uporabi ST to drugače rešeno.
Omenjeni gradniki so lokalni zato, ker obdržijo svoje parametre. Recimo 3D blend ali chamfer bosta obdržala lastnost radija ali posnetja. Na prvi pogled torej delujejo podobno kot v klasičnih modelirnikih.

Sinhrone tehnologije so namreč takšen način modeliranja, kjer sistem deluje s pomočjo le nekaterih gradnikov ( le nekaj malega jih je še ostalo ), hkrati pa tudi na način explicitnega modeliranja. Tu je bistvo inovacije. Integracija klasičnega in novega pristopa z veliko svobodo kreiranja modela - brez zgodovine.
ST npr. omogoča, da preprosto klikneš na eno ali več površin poljubno kompleksnega 3D modela ter jim spremeniš kot, razdaljo, vsporednost itd - glede na neko drugo površino, točko , ravnino itd. Ta način pa deluje brez vsake zgodovine. Preračun modela je takojšen. Delo je zelo prijazno in hitro. In 100% pod inž. kontrolo. Kote in vse parametrične relacije pa so vodene direktno na 3D modelu.
Primer:
V ST lahko npr. delo v sklopu opravljaš tudi tako, da spremeniš parte direktno preko presečnih krivulj celega sklopa. To je eden najhitrejših metod za ugotavljanje kolizije in njeno odpravljanje.
Te metode se bodo v praksi uveljavljale polagoma. Določene razvojne sredine bodo še vedno uporabljale klasični zgodovinski algoritem. Spet drugi bodo lahko zelo hitro prešli na kombinirano modeliranje ali celo povsem na ST modeliranje.
V ne tako daljni prihodnosti pa bodo naposled vsi hoteli razvijati konstrukcijo le še po novih ST metodah. Siemens PLM bo v skladu s potrebami tržišča te metode razvijal in dopoljnjeval, podobno kot to opravljajo vsi ponudniki CAD opreme zadnjih 30 let.

[magnum357]

Siemens PLM bo v skladu s potrebami tržišča te metode razvijal in dopoljnjeval, podobno kot to opravljajo vsi ponudniki CAD opreme zadnjih 30 let.

Lado, prosim ne pretiravaj.Simens pred 30 leti s temi stvarmi ni imel veliko opravka.
30 let, pomeni leto 1978, takrat sem bil v drugem letniku faksa, in se niti najbolj naprednim profesorjem o čem podobnem ni sanjalo. Mislim, da smo v moji takratni firmi leta 1984 ali 1985, se pravi 6 do 7 let kasneje nabavili dve postaji Computervision, (če sem pravilno poučen je šlo potem to v Solidedge in naprej). Vendar leta 84 ali 85, torej max 24 let. Malo kasneje smo prvič sploh slišali za Avtocad. In, mimogrede, Computervision je pred nami takrat imelo par firm v Jugi, ki jih lahko prešteješ na prste ene roke mizarja (ki običajno nima vseh prstov). Nabavile s jo firme ki so delale za vojsko, konkretno: Železarna Ravne (proizvodnja tankovskih kupol M82), Rade končar, "moj" Gostol (oprema za ravensko livarno za kupole), in še nekdo iz Srbije.
In sedaj vsi, ki se hvalite s 30 letnimi izkušnjami, ne nakladat, ker takrat še nič ni bilo.
Dejstvo je, da tisti ki ima denar kupi konkurenco zato, da jo uniči, njeno znanje prežveči in izpljune, skoraj neuporabljeno, nažalost. Temu pravimo Kapitalizem.
Pozdrav

[Punkt]

Začetki "komercialnih" 2D in 3D računalniških programov so celo starejši od 30 let. Ralog zakaj tega niste "jemali" na fakulteti leta 1978 pa leži vrjetno v tem, da fakulteta ni niti približno imela dovolj finančnih sredstev in znanja da bi va,m to sploh omenili.

Resnici na ljubo niste takrat kaj dosti zamujali.

[DynaVox]

Jaz sem moj študij na FZS končal že 1976 leta.
Unigraphics je bil fondiran pred 38 leti. Sprva le kot CAM znotraj NASA, le nekaj let zatem pa tudi kot CAD/CAM za Ameriško vojaško industrijo.
Danes pa ga npr. uporabljajo tudi podjetja z enim zaposlenim. V Sloveniji so vsaj 2 taka orodjarska podjetja. Upam gospod Marijan, da se boste nekoč tudi sami odločili zanj. Za Hurco_ta imamo že nekaj dobro rešenih post procesorjev - preverjenih v praksi.

Ker ste pa že omenili AvtoCAD se spomnim, da smo v Iskra Avtomatika pričeli z njemu risati že leta 1982.
Leto kasneje sem npr. že 3D projektiral industrijsko ohišje s protiexplozijsko zaščito za Slovensko rudarsko industrijo.

[magnum357]

Sem malo poiskal resnične letnice (na internetu). Tudi Computervision je bil ustanovljen že leta 69 (torej še leto pred UGS-om), pa je prvi uporaben (2D) softver izdal šele leta 75 (CADDS1). Cca 10 let kasneje sem se prvič pričel seznanjati z njim (nikdar ga nisem obvladal, ker sem prej zamenjal firmo).
In sedaj mi ostali razložite s čim ste delali leta 85. Kot sem omenil, Computervisni so bili v Sloveniji v 3 firmah.
Ne razlagat, kaj je Nasa imela leta 50, ker je v Jugo prišlo sto let kasneje (karikirano).
Problem odločitve za NX, pa je najprej v povratni informaciji dejanskih uporabnikov (v Slo, po možnosti neposredna okolica, ki jo poznam, ne rekla-kazala). Zaenkrat me videno pri uporabnikih NX-a še ni prepričalo.
Drugič je problem v ceni, ki bi morala biti čisto drugačna za firme z nekaj sto (tisoč) zaposlenimi, in za eno-dvoosebne firme, s.p.-je, kjer nekajletni dobiček ni dovolj za nabavo, kaj šele letne nadgradnje.
Če bi takim malim firmam, ki stvar koristijo morda 10 % letnih ur, ostali čas fizično realizirajo, kar so zmodelirali, ponudili za, recimo dve, tri, pet mesečnih plač (pa ne ministerskih, povprečnih slovenskih), bi se marsikdo odločil. Vaša firma (pa velja enako za druge) bi od tega kar nekaj imela, tako pa ne dobi nič, ker takim malim ne more prodati. Vendar, če je taka prodajna politika (da velikim, ki kupijo veliko licenc, prodate po desetinski ceni), bo pač še naprej tako.
En primer: več je zaslužil VW s prodajo (razmeroma) poceni Golfov (velika količina), kot Porsche s svojimi dragimi lepotci (zato je ta danes v lasti VW).

[magnum357]

Ker ste pa že omenili AvtoCAD se spomnim, da smo v Iskra Avtomatika pričeli z njemu risati že leta 1982.
Leto kasneje sem npr. že 3D projektiral industrijsko ohišje s protiexplozijsko zaščito za Slovensko rudarsko industrijo.

glede na dolgoletno poznanstvo, upam da se lahko tikava, čeprav si starejši.
Glede letnic Acada, pa mislim da si pomešal letnice.
Moj prvi stik z Acadom 9, približno leta 88, naslednje leto verzija 10, in tiste verzije in 3D delo, skoraj neuporabno: kocka, kvader, krogla, torus.
Imam tvojo knjigo - letnik šele 95, in še s takratnim Acadom si ni bilo mogoče kaj veliko pomagati, kaj šele leta 82, 13 let prej. ?
Toliko, če se že gremo zgodovino.
Pozdrav

[DynaVox]

Solid Edge + NX CAM Express bi lahko bil 5 do 6 mesečnih plač. Ne mislim ministrskih.
Zakaj pa se npr. ne odločiš za uradno 3 mesečno testiranje in prijazno 3 dnevno šolanje. Kasneje, ko ga dodobra preizkusiš, ti ga lahko damo na kredit.

Moja verzija AutoCAD_a v Iskri je bila 2.1 v letu 1983.
Imam še nekaj DWG datotek s tem datumom.
Delo res ni bilo lahko še posebej zato ne, ker sistem ni poznal Boolove algebre in solid teles. 3d geometrija je torej morala biti rešena na wireframe B-Rep. Na kompliciranih detajlih je bilo veliko dela in nikoli niso bili zelo ekzaktno rešeni.

[BountyH]

Dayna malo težko si mel verzijo 2.1 ker je izšla šele maja leta 1985.

link

http://en.wikipedia.org/wiki/AutoCAD

[DynaVox]

Da in tam tudi lepo piše, da je prva različica bila predstavljena leta 1982. Čisto možno je da sem nekatere datoteke kasneje odprl in popravil tudi z kasnejšo verzijo kot je bila aktualna tista v letu 1983.
Nekaj let zatem, ko sem odprl lastno firmo sem si kupil tudi licečno verzijo, čeprav ni bila poceni.
Že pri prvemu večjemu projektu sem dobil 3x znesek nazaj. Mislim, da se je vedno splačalo biti legalni uporabnik programske opreme.

[moi]

hm, ce prav razumem, je bistvo te ST, da je history-free? kaj pa, ce recimo narises en kvader ali valj, potem pa, ko je ze narejen hoces spremeniti v recimo petkotnik (ekstrudiran) ali kaj podobnega (ker kolikor mi je znano, naj bi sketch izginil, ko je narejen feature). zbrisi in jovo na novo?

[Punkt]

Če sem iz odgovorov prav razbral imaš še vedno zgodovino. Nova tehnologija - pristop pa omogoča, da določene stvari spreminjaš direktno. Se pravi brez zgodovine. To je tudi uporabno če uvoziš part brez zgodovine.

Lahko pa še vedno klasično spreminjaš zgodovino. To seveda velja le, če si zadevo prav razlagam.

[DynaVox]

hm, ce prav razumem, je bistvo te ST, da je history-free? kaj pa, ce recimo narises en kvader ali valj, potem pa, ko je ze narejen hoces spremeniti v recimo petkotnik (ekstrudiran) ali kaj podobnega (ker kolikor mi je znano, naj bi sketch izginil, ko je narejen feature). zbrisi in jovo na novo?

Podobno, kot pri klasični skici kjer je bilo v takem primeru potrebno zamenjati krivuljo, se sedaj v ST menja izbran set površin preko ukaza "replace face".
Če pa npr. "gradnika" v ST ne potrebuješ več, pa izvedeš "delete face". Gradnik pa je vedno le trenutni izbrani set površin.
Lahko se zanesete da so v štirih letih kar so snovali to tehnologijo mislili na vse in tudi vse dobro preizkusili.
Kar je v NX6 in SE najlepše pa je to, da lahko še vedno razvijate tudi po klasičnih 3D modelirnih metodah. Vsakdo bo uporabil ST takrat, ko bo ocenil, da je zanj prišel pravi čas in ima v obdelavi tak part kjer ocenjuje, da bo temu takrat tudi kos. Lahko je recimo za začetek en sam part v sestavi. Torej je prehod mehak. In obe tehniki lahko znotraj ASS datotete poljubno mešate. Kakor tudi poljubno dodajate uvožene STEP, IGES, STL in JT strukture.

[BountyH]

Nekje sem prebral daj je Simens potreboval 4 leta, da je implementiral ST v svoje izdelke. Kako dolgo je rabil Dassault ne vem, me pa malo skrbi kako bosta to storila PTC in Autodesk. PTC je z nakupom Cocreate komaj začel implementacijo. Ne morem si predstavljati, da bodo rabili 4 leta, ker bodo kratkomalo izgubli vso svojo konkurenčnost.

[Izpust]

PTC bo moral najprej implementirati variantni matematični model namesto parametrika. Najbrž je zato tudi najavil povsem nov sketch v verziji, ki bo izšla naslednje leto. Torej bodo to spremembe, ki bodo segale do korenin samega sistema. Ko bo to dobro delovalo se bo lahko šele pričel razvoj na ST.
UGS ima variantni matematični solver že od vsega začetka.
Res pa je, da ima PTC sedaj pred sabo dokaz da to lahko deluje. Edini problem je v temu, da bodo morali to razviti sami. Hkrati pa ne bodo smeli kopirati vrste patentov, ki jih je Siemens PLM nedavno objavil.
SW in Autodesk pa tega preprosto ne bosta mogla razviti v doglednem času.
Kdaj bo konkurenca lahko izdala ST - tega preprosto nihče ne ve natanko. Sam nakup CoCreate je mnogo premalo za ST in manjka jim dobrih razvojnikov.
Ker je pri nas veliko Pro/E uporabnikov bo to počasi postalo velik problem. Tudi zato ker bo od zunaj (kooperati)prišel signal, da je treba menjati sistem.