Seštevanje hitrosti

[spital]

Že večkrat sem ob prometnih nesrečah slišal podoben komentar kot je spodnji od gospoda Braneta Legana iz Centra varne vožnje v Avto-moto zvezi Slovenije, ki je za 24ur.com poudaril:
(http://24ur.com/novice/slovenija/osem-m ... smeri.html)


"Pri čelnem trku se hitrosti vozil seštevajo. Torej, če oba voznika vozita s hitrostjo 130 kilometrov na uro, je seštevek 260 kilometrov na uro, kar pa je ''grozljivo''."

Moje mišljenje je, da če sta vozili enakih mas je to tako kot če bi trčil s 130 km/h v betonski zid.

Ali prav razmišljam ?

[Enduraš]

ja

[KY]

Že večkrat sem ob prometnih nesrečah slišal podoben komentar kot je spodnji od gospoda Braneta Legana iz Centra varne vožnje v Avto-moto zvezi Slovenije, ki je za 24ur.com poudaril:
(http://24ur.com/novice/slovenija/osem-m ... smeri.html)


"Pri čelnem trku se hitrosti vozil seštevajo. Torej, če oba voznika vozita s hitrostjo 130 kilometrov na uro, je seštevek 260 kilometrov na uro, kar pa je ''grozljivo''."

Moje mišljenje je, da če sta vozili enakih mas je to tako kot če bi trčil s 130 km/h v betonski zid.

Ali prav razmišljam ?

Kaj pa, če eden vozi 30, drugi pa 230? Kateremu se zdi, da se je z betonom srečal.

[Zaspanc]

Itak obema. Vsakemu 130.
In če je eden v starem, razpadajočem fičotu, drugi pa v varnem, modernem merđotu... Tisti v fičotu bi po karambolu spominjal na ćufte. Tadrugi, iz merđota, bi pa izgledal kakor da bi bil še živ.

[Žerjavar]

Možno je gledati z energetskega stališča - energija vsakega od vozil se ob trku popolnoma uniči. Večina energije se uniči z delom preoblikovanja materjala (karoserije), nekaj pa tudi drugače (drsenje, ...).

Energija je odvisna od mase in kvadrata hitrosti. Tudi pri enakih vozilih z enako hitrostjo ne moremo govoriti o istem efektu kot pri enem vozilu z dvojno hitrostjo. Primerjava s trkom v betonski zid je dokaj dobra, vendar malce pretirana. Vozilo ki trči v betonski zid se bo (njegovo težišče) ustavilo na krajši poti, kot če trešči v enako vozilo z enako hitrostjo - tudi pojemki bodo večji, večje sile. Pri trčenju v beton ne bo noben del vozila štrlel mimo betona, pri trčenju v vozilo pa bodo deli vozila segali mimo namišljene ravnine-ločnice med voziloma. Primerjava trka v beton pa je tembolj neprimerna, kolikor večja je razlika v masi in hitrosti (energij) vozil.

Tudi prikaz (test) trka vozila v steber točno s sredino vozila je tendenciozno pretiran. Vozilo je v srednjem delu najslabše (vzdolžna nosilna dela ob boku) in je deformacija največja (grozljivo). Ob takem trku je pot ustavljanja največja, pojemki (sile) bistveno manjši, kot ob trku v beton.

[Technician]

Pred dnevi se je na hrvaškem mislim, da 24 letni divjak z dvema sestrama in mamo, zaletel v močan kovinski steber javne razsvetljave. Avto je "raztrgalo" na dva dela kot konzervo. Vozil je kakšnih 12 let staro Opel Vectro, po izgledu še ne preveč "utrujeno".

PS: "Ne preveč utrujeno" je bilo mišljeno stanje pred nesrečo..

[luka87]

Nikakor se ne da primerjat trka med dvema voziloma in trka med steno, drevesom ali celo zemljo-grvino.

Najslabša kombinacija je nesreča kjer se vozilo zaleti v zemljo.

[Boschtjan]

Ja....

Sam vseen, če se dva nasproti vozeča avta zaletita in se je vsak peljal 130 km/h, je enako kot bi se avto zaletel v drug mirujoč avto, pri hitrosti 260 km/h!

Kolk js vem se to računa iz gibalnih količin (G=m*v), to so pol trki, ki so lahko plastični ali pa elastični... Trk opazujemo kot sistem ,ki se mu vsota gibalne količine ne sme spremenit....bla bla.....
Če se pa avto zaleti v steno, ima pa ta kao neskončno maso, in jo je kr težko prestavit

[Žerjavar]

je enako kot bi se avto zaletel v drug mirujoč avto, pri hitrosti 260 km/h!

To nikakor ne drži!
- v tvojem primeru računaš z 2 x večjo energijo, kot dejansko nastopa.
- Pri trku v mirujoč avto se bo ta začel premikati in pot ustavljanja bo znatno daljša. Posledično manjši pojemki, manjše sile.

Usodne so sile pojemka. Tudi če računaš z gibalno količino = impulz sile prideš do podobnih rezultatov kot pri računu z energijo. Nerodno je le, da ni direktne razumljive razlage o velikosti sile, ker nimaš oprijemljivega časa ustavljanja.

[Boschtjan]

Sej da se avto pelje 260 km/h tudi rabi enkrat več energije kot pa da se pelje 130 km/h, oziroma še več kot enkrat več če smo natančni.


Ne razumem, Žerjavar trdiš da je enako če se zaletiš v mirujoč avto, ali pa v avto ki drvi proti tebi?

[vili]

samo toliko:

Wk=m*v^2/2,

torej če hitrost povečaš za 2x za koliko se poveča energija?, če smo natančni več kot za enkrat, poveča se za štirikrat in ta kvadrat nad hitrostjo je kurba, ker možgani sami po sebi ne znajo rzmišljati exponencialno, tega se je potrebno naučiti

[Žerjavar]

če se dva nasproti vozeča avta zaletita in se je vsak peljal 130 km/h, je enako kot bi se avto zaletel v drug mirujoč avto, pri hitrosti 260 km/h!

Kdo je to zapisal? Kdo pa je dodal

To nikakor ne drži!

???

[Boschtjan]

je enako kot bi se avto zaletel v drug mirujoč avto, pri hitrosti 260 km/h!

To nikakor ne drži!
- v tvojem primeru računaš z 2 x večjo energijo, kot dejansko nastopa.
- Pri trku v mirujoč avto se bo ta začel premikati in pot ustavljanja bo znatno daljša. Posledično manjši pojemki, manjše sile.

Zakaj bi bila pri mojem primeru 2 x večja energija kot dejanska?

[dam5]

Morda tako:
Dva avta pri 130km/h imata vsak energijo Wk=m*v^2/2. Pri trku se sprosti energija 2*Wk, torej 2*m*v^2/2.
En avto pri 260km/h ima energijo Wk=m*(2*v)^2/2, drugi avto pa ima Wk=0.
Naj bo m=1 in v=1, malo pokrajšamo, ostane nam:
- pri dveh avtih: 1^2=1
- pri enem avtu z dvakratno hitrostjo: 2^2/2=4/2=2

Torej se v drugem primeru sprosti 2 x več energije.

[Boschtjan]

Res je...

Tako da imaš pri čelnem trku, ko se nasprotno vozilo tud giblje, krajšo pot ustavljanja, torej večji sunek, kot pa če eno od vozil stoji.
Se v tem skriva še tiste pol energije?