Letni dobitki sončnih kolektorjev

[Krpan]

Iščem po netu pa ne najdem. Zanima me, če se komu sanja kWh/m2 toplote sončni kolektorji dejansko pridobijo v enem letu.

Za fotovoltaiko je izračun relativno preprost, saj vemo, da je sončno obsevanje v približno 1200 kWh/m2/leto, izkoristek pa je okoli 15%, kar znese okoli 180kWh/m2/leto prištejemo še izgube v vodnikih in to je to.

Z kolektorji pa je zadeva bolj zakomplicirana. Od 1200 kWh/m2/leto, je potrebno odšteti:

1.pogon obtočne črpalke 5 ur na dan * 40W * 350 dni= 70kWh
2. Zagonsko toploto. Preden začnejo delati se morajo kolektorji in dovodne cevi ogreti na delavno temperaturo. Ta toplota ponoči izgine v okolico.
3. Toplotne izgube skozi ohišje kolektorja in obtočne cevi. Odvisne so od temperature okolice.
4. Kolektroji se zaženejo šele takrat ko temperatura v njih preseže temperaturo v hranilniku toplote. To pomeni, da se na določene dneve, ko so zunaj zelo nizke temperature, pa kljub temu sije sonce spoh ne zaženejo, Fotovoltaiko pa to ne moti, oziroma pri nizkih temperaturah deluje celo bolj učinkovito.

Zato me zanima koliko je dejanski izplen toplote, če ima kdo podatke.

Trgovci navajajao do 80% kar bi pomenilo da bi za celoletno (tudi pozimi)ogrevanje tople vode pri 4 članski družini zadostovali že dobri trije kvadratni metri kolektorjev. V isti sapi pa trdijo, da moramo namestiti vsaj 6m2 povšin, če si hočemo ogreti vodo v poletnih mecesih izven kurilne sezone.
Resni svetovalci trdijo da ima sistem okoli 35% izkoristek.
Jaz pa trdim da je to samo izjemoma, v večini slovenskih domov pa nima večjega kot 15%. To je med 150 in 200kWh/m2/leto. Kdo se upa ovreči mojo trditev?

[mrogi]

Kar se tiče štartanja kolektorjev ima avtomatika nek procesor ki jenaravnan progresivno. Meni se kolektorji zaženejo (črpalka)že pred tem,ko dosežejo višjo temperaturo v kolektorjih; prikaz je v "% (procentih)".
Glede količin m2 (iz prve roke) : zalogovnik 200 l; SSE 1kd ; dovolj tople (vroče) vode v njem; 2 (dva) člana družine.Poleti. Je v okolici Celja.
Nekako sem dobil razlago,da potrebuješ 10m2 SSE/1000 l za primerno ogrevanje vode. Nimam takšen sistem.

LP

[Krpan]

Nobena avtomatika ti pti štartu nič ne pomaga. Gre za to, da popoldne, ki je voda v zalogovniku 60°C v kolektorju pa še kakšno stopinjo več, sistem zaradi pomankanja sonca ustavi obtočno črpalko. Do jutra se vsa voda v kolektorju in ceveh ohladi na zunanjo temperaturo. Zjutraj ko posije sonce pa se zopet začne vse skupaj ogrevati, vendar je nekoliko bolj ugodno, ker se je voda v zalogovniku ohladila in štarta pri nižji temperaturi.

Če je v kolektorju in ceveh samo deset litrov vode to letno pomeni cca 150kWh izgub, ki jih moraš odšteti od 1200 kWh letnega sončnega obsevanja.

[roko]

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah pravi da je potrebno vgrajevati take SSE, ki imajo letnega donosa 500 kWh/m2 na leto. 8 člen točka a

Če pravilnik tako pravi, to pomeni, da je ob sedanjem stanju tehnike to možno doseči.
Hranilnik bi moral biti najmanj 25l/m2 sončnega kolektorja.

Sam bi pa nekako izračunal velikost sončnih kolektorjev tako, da bi dobil dnevno potrebo v treh urah in upošteval nekako 50% izkoristka.

Potrebujem torej 10 kWh/dan.

Površina pa bi bila taka 10/3h*1kW/m2/50%=6,7 m2. Vzel bi torej tri kolektorje in 300 L boiler in bi bilo.

Viesman predlaga na 300 L boiler samo dva kolektorja.

To bi bilo nekaj okvirnih ocen.

[frapor]

Mrogi je napisal:

Meni se kolektorji zaženejo (črpalka)že pred tem,ko dosežejo višjo temperaturo v kolektorjih; prikaz je v "% (procentih)".

Če se ti črpalka vklopi prej, preden se doseže nekoliko višja temperatura v kolektorju, kot v bojlerju, to pomeni, da z bojlerjem ogrevaš kolektor. Temperatura v kolektorju mora biti vedno vsaj za par stopinj višja od temperature v bojlerju.

[magnum44]

[quote="Krpan"]Nobena avtomatika ti pti štartu nič ne pomaga. Gre za to, da popoldne, ki je voda v zalogovniku 60°C v kolektorju pa še kakšno stopinjo več, sistem zaradi pomankanja sonca ustavi obtočno črpalko. quote]

Rešitev za ta problem je malo drugačna,sicer dražja, vendar deluje. Konkreten delujoč sistem poznam, dela že 20 let.
Sestoji iz dveh zaporedno vezanih 300 l zalogovnikov. avtomatika je malo drugačna, bom napisal samo princip delovanja, ki rešuje tvoje vprašanje. Zjutraj, ko se kolektorji segrejejo nad temperaturo drugega zalogovnika (iz katerega se topla voda uporablja), se prične ogrevanje tega drugega zalogovnika. Ko temperatura vode naraste toliko, da ga kolektor ne more več segrevat, krmilje prične ogrevati prvi zalogovnik. Ta se segreje do neke temperature in pozimi morda samo na 20 do 30 st. in ta predgreta voda vstopa v drugi zalogovnik glede na porabo. zalogovnika sta izolirana s cca 50cm tervola, tako da se zelo malo toplote prenese v okolico. In kolektorji ogrevajo vedno z višjim izkoristkom - ta je večji, če je večja temperaturna diferenca med kolektorjem in bojlerjem-zalogovnikom. Naslednji dan se cikel ponavlja. In deluje, lahko verjameš.

[Krpan]

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah pravi da je potrebno vgrajevati take SSE, ki imajo letnega donosa 500 kWh/m2 na leto. 8 člen točka a

Izvajanje pravilnika je vlada za nedoločen čas zadržala, zato ker projektanti niso sposobni upoštevati zahtev.

Da se povrnem na vprašanje zaradi katerega sem začel temo. Ali obstajajo javno dostopni podaki o tem koliko uporabne energije dejansko (izmerjeno) pridobimo iz kolektorjev?

[Krpan]

In deluje, lahko verjameš.

Verjamem, zanima pa me ekonomska učinkovitost takšnega sistema. Od 150kWh z tem načinom prihraniš dobro polovico. To je letno kakšnih 80kWh, za katere ni Elekro Ljubljana zaračunal kakšnih 16 evrov. Ali je zaradi tega prihranka smiselno investirati v še eden zalogovnik, ki stane vsaj 500€?

[magnum44]

Jaz sam sem sistem - ne tako kompliciran, kot sem ga opisal zgoraj, izdelal kompletno v samogradnji, tudi iz odpadnih delov, materijalov. Najmanj 15 let mi deluje in se je investicija že davno povrnila. (6 m2 kolektorjev in 300 l bojler -kombinacija s centralno kurjavo).
Tudi sam dvomim v ekonomsko upravičenost, ker mislim, da tu največ ostane v denarnici proizvajalcem sončnih sistemov, predvsem pa trgovcem in monterjem. Mislim, da se sistem prej iztroši, pokvari, uniči, preden se investicija povrne. Trdim, da edino samogradnja iz najcenejpših materijalov in lastna iznajdljivost, inovativnost, lastna vgradnja in vzdrževanje, prineseta za lastnika tudi denarne prihranke.
Druga stvar pa je "zeleno" razmišljanje....Pada mi poleti (oziroma vsaj 6 mesecev letno) ni treba skrbeti za toplo vodo za tuširanje...

[glavca1]

Približno tako. Na m2 je tako malo energije, da je pozimi bolj ali manj neuporabno (sploh sedaj, ko je na njem 40cm snega).

Z 3 kolektorji po 2m2 boš zlahaka pregrel vodi za sanitarne potrebe za pol leta, ostalih pol pa tako ali tako kuriš z nečim drugim (drva?)...

Torej škoda komplicirat, razen za lastno veselje. Seveda je daleč najbolj ekonomična samogradnja, konec koncov je eden najbolj preprostih sistemov za samogradnjo prav kolektorji za vodo....

l.p. Jože

[croco]

Eno vprašanje imam?

Rad bi naredil števec, ki bi mi na scadi prikazoval dnevno število kWh delovanja sončnih kolektorjev.
Temperature merim v zalogovniku in sončnih kolektorjih. Pretoka črpalke pa nikjer. Ali je možno na podlagi tehničnih podatkov črpalke ocenit približni pretok in kako ga uporabiti v izračunu kWh.

[Zaspanc]

Tehnični podatki same črpalke niso uporabni.
V tvojem primeru bi lahko pretok izračunal iz dobitka.
En dan riskiraš za meritev, ohladiš bojler, nato pa iz zajetih podatkov preračunaš pretok glede na dvig temperature v bojlerju. Seveda si tisti dan brez tople vode, sicer pokvariš meritev.

Kar se senzorjev tiče, za izračun dobitka rabiš 2 temperaturna pri bojlerju (vstop in izstop solarnega medija) in pa delovanje črpalke.
Temperatura kolektorjev tu ni uporabna, ker potem izračun vsebuje še del izgub v cevovodu, kar pa ti najbrž ni cilj.

[Krpan]

Rad bi naredil števec...

Lahko kupiš merilnik pretoka. Jaz sem jih nazadnje kupoval tule: http://www.hennlich.si/proizvodi/mr-tech/mrtech.htm

ali pa celoten kalorimeter. Na primer tale: www.cmc-ekocon.si/file/7826/F531+CmC.pdf

[damo]

lahko pa izmeriš pretok in vgradiš konstanto v scado. Nato meriš samo razliko temperatur.

Iz kerega konca pa si doma?

[croco]

Iz kerega konca pa si doma?

Okolica Nove Gorice


V tej smeri sem razmišljal.