Samogradnja toplotne črpalke

[dedek]

Hvala za cestitke, a saj ni vredno omembe napram projektom, ki jih imate ostali. Z izmenjevalcem je tako, da je Lentermov rebrasti Cu izmenjevalec 0,8m2, ker je isti problem bil pri meni. Namrec prostora za prirobnico je fi 110mm in dolzine 420mm in cisto nic vec. Tako je tako povrsino v lastni reziji s cevmi npr.10mm tezko doseci, razen ce se delata dve navitji, vecje in manjse, pa da gresta en v drugega, potem pa vezava vzporedno ali zaporedno. Lentermov pa ima 9 ovojev rebraste cevi (sk.dolzina nekje 4mt), pa je zadeva resena. Menim pa, da bi bila povrsina lahko vecja.

Tami koliko cm je premer rebrastih navojev in ali so bakreni ali rostfrei ?

[croco]

Tami koliko cm je premer rebrastih navojev in ali so bakreni ali rostfrei ?

Izmenjevalec je v osnovi bakren, predvsem uporaben za uporabo v bojlerju za sanitarno vodo, ker je pokositran. Za navedeno povšino 0,8 m2 so na cevi dodana rebra v razmaku nekaj mm medseboj za povečanje odjemne povšine.Zunanji premer rebrastih navojev je caa 15mm.

[Tamy]

Sasapo, kompresor je usposobljen. Zamenjal sem kondenzator (25u) in dela, le vcasih rabi malo 'spodbude'. Imam pa se dve vprasanji; cemu je namenjen ventil 'ref' na levi? Morda za polnjenje? Kaksen namen ima posodica pod 'pokaznim okencem' ? Sicer pa se enkrat najlepsa hvala, sem tvoj dolznik!! Dedek, nisem bil prisoten, da bi ti odgovoril, ampak vidim, da si ze dobil eksakten odgovor. Lep pozdrav!

[Tamy]

No, za ventil sem medtem ze ugotovil...

[Tamy]

Ker sem po vaših napotkih nekako zaključil, da je vzrok za povišano porabo kompresorja in njegov občasen čuden zvok, verjetno zrak-vlaga v sistemu klime, bi moral sistem zvakumirati, pred tem pa seveda prečrpati plin.
Ker sem na tem področju pošteno bos, na netu pa tudi nisem našel nič uporabnega, prosim za pomoč.

Kako naj to izvedem in kam naj ga prečrpam?
Nekje na forumu sem zasledil, da naj bi bila uporabna kar jeklenka za gosp.plin, le da je nova. Kako pa je sicer s plinom, ki je sedaj v sistemu? Ali je ne glede na morebitno vlago ali zrak še uporaben ( se bo vlaga izločila?) ali pa je treba napolniti z "novim" plinom?

Kako postopati pri prečrpavanju? Ali ga naj s kompresorjem klime prečrpam v zunanjo enoto in rezervoar v njej, ter potem izpustim v jeklenko preko ventila? Ali ga prečrpam iz sistema s pomočjo drugega kompresorja? Kako je z oljem v kompresorjem v takem primeru?

Za samo polnjenje pa sem že našel nekaj diskusije na tej temi, pa mislim da bo šlo, za vse ostale informacije pa že vnaprej hvala!

[Tamy]

Imam še eno vprašanje: Ko sem brskal po zunanji enoti klime, sem opazil, da gre plin, ko pride iz izmenjevalca( kadar je klima v funkciji gretja), najprej na eno kapilaro, od tu en "ovoj" v spodnjem delu uparjalnika( tja in nazaj), potem na drugo kapilaro in nato na celoten uparjalnik. Ali gre v tem primeru za nekakšen "subcooling" ( čeprav bi se to verjetno moralo zgoditi pred kapilaro) ali pa ima to čisto neko drugo funkcijo?

[sassapo]

Ker sem po vaših napotkih nekako zaključil, da je vzrok za povišano porabo kompresorja in njegov občasen čuden zvok, verjetno zrak-vlaga v sistemu klime, bi moral sistem zvakumirati, pred tem pa seveda prečrpati plin.
Ker sem na tem področju pošteno bos, na netu pa tudi nisem našel nič uporabnega, prosim za pomoč.

Kako naj to izvedem in kam naj ga prečrpam?
Nekje na forumu sem zasledil, da naj bi bila uporabna kar jeklenka za gosp.plin, le da je nova. Kako pa je sicer s plinom, ki je sedaj v sistemu? Ali je ne glede na morebitno vlago ali zrak še uporaben ( se bo vlaga izločila?) ali pa je treba napolniti z "novim" plinom?

Kako postopati pri prečrpavanju? Ali ga naj s kompresorjem klime prečrpam v zunanjo enoto in rezervoar v njej, ter potem izpustim v jeklenko preko ventila? Ali ga prečrpam iz sistema s pomočjo drugega kompresorja? Kako je z oljem v kompresorjem v takem primeru?

Za samo polnjenje pa sem že našel nekaj diskusije na tej temi, pa mislim da bo šlo, za vse ostale informacije pa že vnaprej hvala!

nasičen z vlago kot tak ni več uporaben, izločanje vlage in ločevanje olja od plina tebi ne pride v poštev... plin peč zavržeš, sicer ni čisto po pravilih, ampak kaj pa sploh je v naši državi posodica pod kontrolnim okencem služi kot mera za količino olja, ki se je odstranil skupaj s plplin inom. Ponavadi tovarniška polnitev olja zadostuje za nekaj praznjen, tako da ni potrebe po dodajanju novega olja.

[sassapo]

Imam še eno vprašanje: Ko sem brskal po zunanji enoti klime, sem opazil, da gre plin, ko pride iz izmenjevalca( kadar je klima v funkciji gretja), najprej na eno kapilaro, od tu en "ovoj" v spodnjem delu uparjalnika( tja in nazaj), potem na drugo kapilaro in nato na celoten uparjalnik. Ali gre v tem primeru za nekakšen "subcooling" ( čeprav bi se to verjetno moralo zgoditi pred kapilaro) ali pa ima to čisto neko drugo funkcijo?

pri gretju se uparjanje zniža preko dodatne kapilare, kateri je pararelno vezan nepovratni ventil. S tem na zelo enostaven način pridobimo nekaj grelne moči ob nižjih zunanjih temperaturah.

[Tamy]

Sasapo, hvala. Samo ena stvar: razumem, da mora biti za gretje, ker so takrat drugi pogoji uparjanja, druga dolzina kapilare. Ampak mede me to, da gre iz prve kapilare na uparjalnik v dolzini cca 1,5 mt, potem pa se v drugo, ki je zvezana tako, da deluje le pri gretju (enosmerni ventil). Meni sicer ne bo pomagalo pri izkoristku klime nic, ce vem zakaj gre. A rad bi prisel zadevi do dna, saj se ne morem ukvarjati z neko zadevo, katere delovanja ne razumem.

[glavca1]

Za gretje mora biti kapilara daljša, ker so razlike med temperaturo in uparjanjem in kondenzacijo večje. Z drugim besedam, daljša je kapilara večja je tlačna razlika v nižjit temperaturah lahko deluje tvoja TČ. Seveda za ceno manj pridobljene energije (manjši pretok). Nepovratni ventil ima funkcijo krajše kapilare za hlajenje (ker namesto skozi drugo kapilaro gre skozi ventil), v obratn ismeri pa je zaprt in gre skozi drugo kapilaro, in se obnaša kot ena daljša. lažje boš razumel iz slike...




Glej smer pretoka, črtkana puščica je gretje, polna je hlajenje... !!!


Za kaj več boš potreboval ekspanzijski ventil. Ni taka cena, da se ga ne boš mogel privoščiti. Tudi pri tem ventilu moraš kombinirat z dvema nepovratnima ventiloma in eno kapilaro (v mojem primeru je še en expanzijski ventil)da omogočiš deftost (oziroma tudi gretje s klime pri meni). Več lahko vidiš iz moje sheme...

l.p. Jože

[glavca1]

Etoo.. naporen vikend...

Četrtek po šihtu : dokončanje TČ. Tlačni test, 35 bar 24 ur....

petek po šihtu : vakumiranje, provizorična električna vezava, zagon. Zalaufala u prvo, tipanje okoli mase plina. Nekako sem pristal na 1,9kg. Uparjanje cca 4C, kondenzacija cca 70C. klet se je po 14. dneh spet ustalil na 14C. Napil, šel spat, v klimi v zgornjem štuku so se spuščali divji jokajoči zvoki... Ob 3. popiz** in šel sklopit kompresor. Do 4. nisem zaspal in sem nekako že dognal, da so verjetno narobe obrnjeni em venili od notranjih enot in da puščajo pod tlakom (posledica neznanja izpred leta, ko sem iz dveh klim naredil dvojček) ...

sobota: Najprej kafe in testiranje s kolegom mojega novega šnopca (55 %) ki sem ga skuhal prejšnji teden vmes med lotanjem TČ. Verje ali ne, stestirano lahko pade žareč kos bakra v alkohol pa se ne vžge... Verejtno je posledica hlapov, da ni pučšal noben lot od kakih 150 - tih.

Trgovino po elektro material, razru omarco, in prenesel vso elektično krmilje od zunanje omarce v klet za žhanjekuho (klet 2) , kjer je kompresor. Dost je bilo klečanja pred elektro omarco. Obenem potrdil sum o napačno obrnjenih ventilih, obenem potegnil tudi tekoče cev in premehnik ventile v klet 2, tako da lahko od zdaj naprej delam in se igram lepo pod streho na suhem.

Obenem sem še uspostavil filanje kisika v turboset. Če kdo rabi naj prinese ene 12 V baterije (six pack laškiga) pa mu nafilam flašo. Po izdelavi vseh reducirk (verje ali ne, tudi dušik ima drugačen priključek kot kisik) Zafrkaval me je zgornji Oring, ki služi za zaščito pred polnjenjem. Cigani, za 12dkg kisiha hočejo 30 €, jaz kupim flašo 45kg po 20€. nič več Probal najprej z regulatojem za dušik, vendar gre samo do 50 barov, zato sem šel na direktno varianto na vago... Verje ali ne, na 100 barih se flaška vidno raztegne Kaskader, ... mogoče pa je samo krivo včerajšnja frankinja ali pa današnji šnopc

Ob 16h že tlačno sprobal, zvakumiral in nafilal sistem. Deluje kot singerica. Kompresor je scrool, tako da je ventilator zunanjega uparjalnik glasnejši od kompresorja, ki prido prede.

Kompresor je Scrool PH250x3-4ls, poraba 2,2kw, efetivna moč 2 kW - seveda najboljši R22

Seveda potem sledi štemanje kulir pri kolegu in seveda obvezno degustiranje od zidance do zidance po vinorodnem okolišu

Nedelja: Klasika, najprej kafe in en šnops s kolegom. Grrr, kaku švasa 55 % Brez tega ni vikenda, kot ne brez roštilja zvečer. Najprej za silo uštimal omarco za elektriko, predvsem time delay 3 minute za kompresor, ker sicer se pred izenačitvijo tlaka ne more zagnat, kaj sledi po parih minutah pa vsi vemo Potem mal testirnaja... v CCA 6.h je nafilal lepo celoten zalogovnik 1000l iz 35 na 48C. izračun na hitro pokaže 2333W, seveda treba upoštevati, da je bil konstantni odjem gretja dveh kopalnic in malenkost tudi cele bajte. Sanitarna voda je zanemarljiva... Odjem lahko ocenim na način, da je temperatura zalogovnika čez noč padla iz 48 na 35 C, se pravi da je nekje pridobljen realni cop med 2 in 2.5). Ni slabo za začetek, sploh glede na to, da je tretino energije prispevalo hlajenje vinske kleti, ki jo tako ali tako treba hladit in da še ni nobene pametne regulacije kondenzacije.

Da ne bo samo klima sem včeraj še položil 10 m bobrovca v vrsto in ga zabetoniral 40 cm stran od stopnic, da ločujemo gredo za rože od vinograda. Da se vsaj malo Opravičim za njej nerazumno zabit moj čas v kleteh


Uparjanje zunaj cca 4C, v kleti 1-2C, kondenzacija na vstopu v zalogovnik do 73C, izstopu cca 43C.
Zunanja temperatura je bila cca 3-8C. Logika je bila začasna izvedena z relejom, tak da vedno najprej ohladi klet in hišo (po potrebi), nato šele odpre zunanji uparjalnik.

Ugotovitve:

Kondenzator kot sem pričakoval je kondenzator premajhen in narobe postavljen (jebi**, vsi ce učimo na svojih napakah), tako da bo ob priliki (po tem ko bom končal krmilje) dodal če en ploščati kondenzator v zgornji polovici zalogovnika, spodnjega z 50 m cevi pa uporabi za sekundarnega, ki bo sledil za ploščatim. Seveda za vroče poletje sledi še zunanji z regulacijo vrtljajev, ki je že na mestu in ima trenutno nekje temperaturo 30C. Željeno je, da sploh nebi bil v uporabi (kar se izvede z EM ventilom za bypas, samo komfor v vročem poletju verjetno tega ne bo dopuščal (tudi zaradi 6m2 kolektojev).


Upam da bo kdo kako informacijo koristno uporabil... Sem se kar malo preveč razpisal...

l.p .Jože

[Tamy]

Joze, cestitam za opravljeno delo, ki bi ga jaz opravil verjetno v ene pol leta. Sicer pa, mogoce sem malo siten, na vem, a jaz nerazumljivo sprasujem ali pa ne razumem odgovorov. Popolnoma jasna mi je zgodba okoli kapilar(e), ampak me zanima zgolj tole: ali je to, da gre iz prve kapilare najprej 6mm Cu cev v uparjalnik (en ovoj,cca140cm), potem pa na drugo kapilaro, neke vrste 'subcooling', nakar gre sele na uparjanje ali pa ima to nek drug pomen?

[Tamy]

Joze, cestitam za opravljeno delo, ki bi ga jaz opravil verjetno v ene pol leta (ce sploh). Ta teden bom en dan v Novem mestu, a se popoldan lahko oglasim pogledat zadevo? Sicer pa, mogoce sem malo siten, na vem, a jaz nerazumljivo sprasujem ali pa ne razumem odgovorov. Popolnoma jasna mi je zgodba okoli kapilar(e), ampak me zanima zgolj tole: ali je to, da gre iz prve kapilare najprej 6mm Cu cev v uparjalnik (en ovoj,cca140cm), potem pa na drugo kapilaro, neke vrste 'subcooling', nakar gre sele na uparjanje ali pa ima to nek drug pomen?

[glavca1]

Laho da gre za subcooling, ali pa preduparjanje, odvisno od smetri. Bi moral celo shemo videt. Je pa tako, da proizvajalci klim to rešujejo na 1000 in en način (vsaka zunanja ima skoraj vedno drugače), samo da se znebijo TE ventila, ki predstavlja precejšen strošek.Pri eni stari Toshibi sem ravno prejšnji teden gledal celo znanost vezave, tam sicer je expanzijski ventil, vendar niso hoteli reševat z dvema. Spet cena. Pri inverter klimah je drugač, ker preprosto ventil deluje v obeh smereh, ker iglo zapira magnetni motor (spet DC) ki z vrtnejem iglo približuje ali oddaljuje od šobe. Čar vrtneja je v tem, da iglo ne odrine v nasprotni smeri, kot se to zgodi pri Elektromagnetnih zapiralnih ventilih. Prednost je tudi to, da uporablja za nadzor termistorje, ki so lažje spremenljivi s programiranjem ali je v funkciji na kondenzatorju ali uparjalniku (TE ventili imajo fixne cevi in sonde).

Etoo. .. Da se ne J**ete z izmenjevalce, sem včeraj naročil igračo za smešno ceno. Ne vem, če se splača sploh kaj improvizirat...

http://cgi.ebay.com/Stainless-Steel-Hea ... 4cee5cb787

Dhl pravi da jo dobim jutri

malo slikc...
http://www.glavca.si/dl/tc/tc.htm

l.p. Jože

[dedek]

"Etoo. .. Da se ne J**ete z izmenjevalce, sem včeraj naročil igračo za smešno ceno. Ne vem, če se splača sploh kaj improvizirat...

http://cgi.ebay.com/Stainless-Steel-Hea ... 4cee5cb787"


Ali je dovolj vzdrzljivost 20 atm za r407 ali r410?