Preklada med dvema prostoroma.

[direktx]

-v eni od tem sem zasledil, da se prostor med nosilcem in tramovi kajla z jeklenimi kajlami... kako izgledajo, kje jih iščem oz. jih moram naročiti? lahko uporabim tudi lesene kajle?

Razbijač

Jaz bi za to priporočal betone, ki nabreknejo. Drugače imaš na ploščo točkovno obremenitev.

[Casperowin]

Ojoj!

Ste pa res zakomplicirali. Jaz sem isto stvar naredil pred kratkim. 200 x 80 I profil sem uporabil na razponu 5ih metrov, kjer sem odstranil nosilno steno. Na vsakem koncu sem zavaril spojni plošči, na katere sem kasneje privijačil stebre prav tako izdelana iz I profila 160 x 70. Na vrhu nosilca sem z obeh strani nabil hrastove zagozde, ki sem jih po treh mesecih ogrevanja prostora še enkrat nabil skupaj, jih privijačil in ostabilil s purpenom. konstrukcija definitivno zdrži večjo obremenitev, kot stena iz zidakov, kaj šele iz siporeksa. Plošča je debeline 120mm. Nosilec in stebre sem ostabilil še s sidri, ki sem jih zavrtal v ploščo in jih privaril na nosilec. Sicer je pa to le bolj za sigurnost, ker plošča bi sama po sebi zdržala vsakdanjo normalno obremenitev, le v primeru večjih "rukarjev" (potresov...) bi se lahko prelomila in povesila, podrla pa definitivno ne.

[zoki029]

@reber, super za tole objavo. Mi bo zelo koristila, saj sem pred podobnim projektom pa me zanima kako si podprl, oz. zaščitil strop? Podiram zunanjo nosilno steno,dolžine 3200mm, tik pod zgornjo monta ploščo. Bo ok, če v notranjem prostoru s fosni, tramovi in stojkami podprem? Imaš mogoče kaj poslikanega na telefonu?

[reber]

Poslikanega na telefonu???
V katerem stoletju živiš?

Ko sem opisal rekonstrukcijo in izdelavo preklade se je pisalo leto 2010, preklado sem pa delal še v prejšnjem tisočletju

Prve digitalne fotografije imam iz leta 2002, pa sem imel digitalca med prvimi, telefoni so bili takrat Ericsson GA628 in Ericsson A1018S, lahko si predstavljaš, kakšne fotke si lahko naredil s takim telefonom... NIKAKRŠNE, še digitalni fotoaparati so komaj obstajali, telefoni so bili za pogovor in nič drugega, aja, možno je bilo poslati SMS, če si imel sploh komu poslat, le redki smo imeli GSM, je bil še NMT mobilni telefon, he he, če kdo danes oziroma v tem tisočletju sploh ve kaj je to.

Hja, naredili smo, po več kot 20 letih, bo verjetno nekje 23-25 let (moram ženo vprašat, ona to po otrocih ve) se ni naredila nobena razpoka, niti najmanjša, torej lahko upravičeno predvidevam, da sem naredil dobro.

Strop se preprosto podpre s "pontami", ne vem kako drugje po Sloveniji rečete lesenim ali kovinski stebričkom, ki jih podstavimo pod šolngo za plato ali kaj drugega, tudi za začasno podprtje...
Če je strop AB plošča, je verjetno dovolj, če se na več točkah (več je bolje) podpre in malo našpona gor, da se razbremeni zid. Če je lesen strop, so običajno stropniki in... kakor kje, večinoma deske spodaj, deske zgoraj. Fajn je, če se ve, kje so stropniki, da se podpira direktno pod stropnike, če tega podatka ni, se mogoče vsaj ve, v katero smer so obrnjeni stropniki, potem se tudi ve, kateri zid je nosilen za strop. Ko vemo v katero smer so stropniki, se pravokotno nanje pod strop položijo plohi, pod plohe pa ponte in malo našpona gor, zabije kajle, ... si pomaga s kakšno dvigalko in dodatno našpona gor ko se zabijejo kajle. Lesen strop je elastičen, vsaj nekaj mm, lahko tudi preko 10mm, najbrž ne bo problematično, če se napne gor, saj bo potem spet sedlo dol.

OK, strop je podprt, zid delno razbremenjen, sledi "kopanje tunela v zid", ja, nekako tako zgleda, le da je bolj enostavno, saj je viden iz obeh strani, žal pa je popolnoma nasprotno od pravega tunela glede nosilnosti. Sprotno podpiranje je pomembno. Podpore zidu nad luknjo bi bile lahko zunanje ali notranje. Če je podpora zunanja, bi imel težave s "šolngo" (opaženjem) preklade, zato sem se takrat odločil (tudi danes bi se verjetno enako ali zelo podobno) za tak način. Leseni stebrički niso bili primerni, ker bi bili dimenzijsko debelejši in bi preveč vplivali na konstrukcijo, saj so stebrički ostali v betonu, v prekladi... prav tako les ni primeren, ker razganja, ko se navlaži, zato sem se odločil za kovinske stebričke, ostali so v betonu in ne motijo nič.

Če smo čisto realni, zid se pogosto obnaša precej homogeno in togo, ni točkastih obremenitev, opečnati zid je lahko kar trden in se ne posede kar tako hitro. Nikakor ni pametno računati na to, treba je podpirati sproti, da se noben zidak ali opeka zgoraj ne premakne ali posede.

Uporaba betona, ki nabrekne, bi bila zelo dobra rešitev, ko sem delal preklado nisem imel dovolj informacij, da bi vedel, da to obstaja, sedaj bi zagotovo delal v to smer, ker bi na ta način verjetno dosegel idealno rešitev.

Ne vem, kako bi tole najbolje opisal, verjetno bi moral narisati animacijo, hmm

Videl sem več podobnih primerov, pogumno so podrli steno, malo podprli in ... videti je bilo, da se nič ni posedlo, potem pa eni beton, drugi Jekleno preklado, nekateri so dali jekleno preklado kar na svežo malto brez prednapetja... oh ja, potem pa so se po nekaj letih spraševali, zakaj je plata razpokana

[Lopacanik]

Zdravo, da se še jaz vključim. Sem pri podobnem projektu, kjer moram narediti dva preboja. En bo za prehod v prizidek (dolžina 250cm x 210cm), drug pa za okno (210cm x 70cm). Obe steni sta nosilni, nad njima je samo podeskan strop, venec in streha. Dobil sem ponudbo mojstra, ki bi naredil z AB stebri in AB prekladami. Skupna cena bi bila 4000eur, kar se mi zdi veliko. Je to realna cena ali je bolje da se naredi kako drugače? Prilagam tudi sliko na povezavi: https://www.facebook.com/groups/4703882 ... 593514641/

[Žerjavar]

dva preboja. En bo za prehod v prizidek (dolžina 250cm x 210cm), drug pa za okno (210cm x 70cm).

Ne bom si ogledal slike, se nočem prijaviti z osebnimi podatki na družabna omrežja. Naredi skico (papir, svinčnik), jo skeniraj (fotič) in vstavi kot priponko. Viden mora biti ves preboj, nosilni zid na vsako stran prehoda do prečnega nosilnega zidu in navzgor vključno do tal (+ 50 cm) zgornje etaže.