Nadstrešek-z HEB200 na AB stebrih kot lega

[Triglav76]

Pozdravljeni

Izdelali bomo nadstrešek za dva avtomobila. 5,5mx6m.
Točkovni temelji 0,8x0,8x0,8m, štirje AB stebri iz protipotresnikov 30x39x24,5.
Armirani in povezani v temelj. Višine 235cm.
Razmišljam, da bi za legi uporabil dve HEB200 traverzi. Le te bi privarili na jekleno ploščo na vrhu stebrov, ki bi bila sidrana v beton stebrov.
Špirovce ne bi dajal na vrh, ampak v utor traverze HEB200 in sicer v razmaku na 0,6m.
Špirovci 18/12 iz lepljencev.

Zanima me ali bi bile dimenzije špirovcev dovolj in pa ali se lahko špirovce vstavi v utor traverze-lege?
Ne bi jih rad postavljal na vrh zaradi višine...

Nmv440m Koroška. Snežna obtežitev za cono B.
Na vrhu bi bile osb in Sika folija.

Hvala za nasvete.
Lpm

[Žerjavar]

Ali je 5,5 x 6 m mera čez zunanje ogle stebrov?
Dolžina lege (HEB)?

[Triglav76]

Ali je 5,5 x 6 m mera čez zunanje ogle stebrov?
Dolžina lege (HEB)?

Pozdravljen Žerjavar.
Hvala za hiter odziv. Šele danes sem uspel priti na forum.
Dolžina traverze oz. Lege bo 6m. Dolžina tramov lepljenec 12/20 pa ca. 5,2m.
Nisem prepričan, če razumem točno kaj je mišljeno za mere čez zunanje ogle stebrov, zato sem priložil hitro skico.
Upam, da je predstavljivo?
Trame bi seveda v HEB fiksirali na obeh straneh trama s privarjenimi L nosilci.
Na vrhu osb 22mm in Sika folija.
Od strani škatle iz xps in fasada.

Hvala

[Žerjavar]

Tako kot si predvidel, prav gotovo drži. Jekleno lego 6 m lahko daš HEB 140 in stropnike (lepljenci smreka) na razmak 100 cm. Pri razmaku stropnikov 60 cm zadošča OSB 15 mm.
Če bi jaz delal to sebi, bi dal: Namesto OSB 22 mm smrekove deske 19 mm. Stropniki žagana smreka 14 x 20 na razmaku 85 cm. Lega, jekleni IPE 200.
Ali imaš ceno za prekritje: sika €/m2 in primerjalno strešna lepenka? Bi se priporočal.

[Triglav76]

Pozdravljen
Hvala. Tvoj svetovan predlog, kot bi storil ti je verjetno zaradi cenovne smotrnosti ali tudi zaradi pravil statike?

Drugače me pa zanima to kar me najbolj skrbi in sicer:
1. stabilnost AB stebrov (protipotresni zidaki višine 235cm) horizontalne sile ( veter itd...). Sicer bi lahko dva stebra stransko arimiranobetoniral do višine 0,6m v škarpo, ki se bo dotiksla dveh stebrov od zadaj...
2. Previs1,2m....torej obremenitve lege in stebrov, tam kjer streha ne bi bila podprta (viseča).

Glede cen javim, takoj ko dobim ponudbo, ker bo kritina in obrobe edino kar ne bom izvajal v svoji režiji...

Lp

[Žerjavar]

Točkovni temelji 0,8x0,8x0,8m, štirje AB stebri iz protipotresnikov 30x39x24,5.
Armirani in povezani v temelj. Višine 235cm.

Za temelj je potreben podatek o zemljini (ilovica, groba ilo s peskom, ...).
Za steber pa presek, število in razmak vertikalne armature. Ali gre armatura stebra do dna temelja oziroma je povezana z armaturo temelja?
Nisem specialist za AB, bo račun bolj približen.
Za lego v previsu ne skrbi, je OK.
Zame je statika vedno na prvem mestu in mora pokazati ustreznost, tu ne odstopam, dovolim pa, da investitor odloči drugače in s tem prevzema odgovornost. Cena je pozneje, ker so še številni vplivi (uporabnost, izgled, ...).

[Triglav76]

Točkovni temelji bo na terenu kjer je v globini prst in ilovica...drugače pa je ta teren že utrjen vrsto let, torej izkopan in nasut šoder (granulat) v debelini 0,6m vsaj... dva temelja bi bila praktično naslonjena na obstoječo AB škarbo igem betonskih iz cepljencev debeline 25cm, dva pri visečem delu strehe pa čisto ločeno.

Ja ja tu sem js kontrol freak...in bom vertikalno armaturo naredil iz 4xfi16mm rebrastih palic, povezanih s stremeni fi6mm na pol metra in povezane v temelj do globine 0,7m.

Presek stebra:
Torej tloris je 39x30cm, v sredini luknja za beton 22x22cm, torej armatura bi bila v medosnih razmikih 12x12cm npr...marka betoba MB25/30.

[Žerjavar]

Izgleda, da se razumeš na dimenzioniranje AB nosilcev. Po mojem skromnem znanju s tega področja so stebri OK. Edino pri temelju zunanjih dveh stebrov ob previsu bi dno temelja naredil 90 x 90 cm. Približen račun mi namreč pokaže, da brez snega in ob orkanskem vetru (65o N/m2 = 110 km/h) bi dno temelja nalegalo na zemljino le z 57% površine. Pri tem sem upošteval, da boš prej ali slej vsaj dve steni imel zaprti.

[Triglav76]

Hvala, nisem izučen strokovnjak sem pa se veliko naučil pri nadzoru gradnje hiše. Projekt je treba samo imeti voljo znati brati... v tem projektu vidiš armature in AB za preklade, stebre, temelje...pa malo kmečke logike....tako, da če malo dodaš in ne odvzameš je v večini primerov ok. Ni pa fajn, če zamočiš.
Nek rizik pri takih zadevah je....

Zakaj si predvidel, da bi imel dve strani prej kot slej zaprti? Zaradi naletavanja snega?

P.s. Preveril sem cene Sike z vgradnjo...mislim, da bo nekje 30€/m2 z delom. Info sosed, izvedba s strani upokojenega krovca..., ko imam ponudbo s cenami 2021 pa javim.

Lp

[Žerjavar]

Zakaj si predvidel, da bi imel dve strani prej kot slej zaprti? Zaradi naletavanja snega?

Točno. Močnejši veter ob sneženju je večinoma v isti smeri (severnik).
Pri siki in tudi pri strešni lepenki je večino cene za vgradnjo. Katero pa laik lažje vgradi? Mene pa zanima osnovna cena. Vem, da se jo najde na internetu. Sem pa pri brskanju dokaj neroden.

[Triglav76]

Sika očitno ne objavlja cenika ta fizične osebe ker jo lahko vgrajuješ le preko njihovih pooblaščenih izvajalcev.

Sem pa našel alternativo Bauder in je po mojem cena ta tam...sicer tega ne poznam..
Bauder Thermofol U 15 deb. 1,5 mm , svetlo siva
Bauder Thermofol U 15 deb. 1,5 mm , opečno rdeča
Bauder Thermofol U 15 deb. 1,5 mm , antracit
Bauder Thermofol U 18 deb. 1,8 mm, svetlo siva
Bauder Thermofol U 20 deb. 2,0 mm, svetlo siva (paleta 36 m2)
7,60 €/m2 9,27 €/m2
8,80 €/m2 9,27 €/m²
8,90 €/m2 10,86 €/m2
8,50 €/m² 10,37 €/m2
10,70 €/m2 13,05 €/m2

Trak za lepljenje s posipkm je tole:
Bauder Baukubit K 5 K
Elastomerni bitumenski trak s skriljevim posipom debeline 5 mm; no-silec: poliesterska tkanina 250 g/m2; temperaturno območje: - 36 do + 120 °C. rola 5 m² 10,00€/m2 12,20€/m2.
To je osnovna.....
Imaš pa tega ful. Povezava do cenikov https://www.google.com/url?sa=t&source= ... jUV4C05vqA

[Triglav76]

Pozdrav Žerjavar
Ker se mi pri nadstrešku zdi ključnega pomena funkcionalnost in sicer, da si ne zapremo dovoza s sprednjim desnim stebrom, bi le tega zamaknili v notranjost, tako, da bi bil previs spredaj na desni strani ne 1.2m ampak kar 2m.
Ali bi predlog v priloženi skici zdržal pravil statike.?
Zelo bi bil hvaležen vašega mnenja.

Lp

[Žerjavar]

Tak premik enega stebra je možen. Le sam temelj mora biti vsaj 90 x 90 x 80 cm. Tvoj predlog pete temelja nič ne pomaga, če je sunek vetra v prečni smeri.
Če te hudo muči prostor za uvoz v nadstrešek ti morda pomagata spodnji skici jeklene izvedbe. Za desno rabiš kritino, ki jo je možno upogniti. Za "lego" je možno uporabiti tudi I profil kot dolžinsko podaljševanje različne dimenzije. Zaokroženi del je lahko iz ravnih segmentov - varjenja je nekaj več. Pri levi skici pa je možno da namesto jeklenega stebra narediš zid z armaturo v obeh robovih širine 1 do 2 m. Temelj pa s peto praktično do polovice dolžine kritine. Dva nosilca (legi) sta lahko tudi profila IPE, HEA, ...

[Triglav76]

Js bi ostal kar pri predvidenem nadstrešku kot sem začel to temo na štirih zidanih in AB stebrih...
Torej ali je zamik desnega stebra za tak nadstrešek dovoljen iz pravil fizike oz. če je, potem bi bil temelj spredaj dovolj 90x90x80? Če sem prav razumel?
Zadnja dva temelja in steber lahko fiksiram tudi v zadaj stoječo AB škarpo z globino temelja 50x70cm ter armiranibetoniranin cepljenecm debeline 25cm.....če bi hotela sila dvigovati zadnja dva temeljain stebra , predvsem pa desni steber...seveda traverza je pogoj, da je vpeta v beton stebra, da je ne iztrga...

A bi bilo to ok?

Lp

[Žerjavar]

Js bi ostal kar pri predvidenem nadstrešku kot sem začel to temo na štirih zidanih in AB stebrih...

Prednja stebra morata imeti večji temelj (90 x 90), kot zadnja dva (80 x 80). Temelj fiksirati v nek drugi temelj je nesmiselno: lahko ti poveča obremenitve drugega temelja in preseže dopustno, ker nov temelj se bo sigurno še posedal, stari pa več ne. Za dviganje temelja se ne bati, še vedno nekaj teže ostrešja in snega odpade na zadnja stebra je pa še teža stebra in temelja. Veter pa bo steber kvečjemu nagnil, ne pa dvignil.