Ravnanje odpadne pločevine od 200 litrskih sodov

[reber]

Imam precej sodov odveč, letno jih dobim vsaj 12-15 kosov...
Včasih razrežem kakšen sod in pločevino nekako poravnam, ker imam za kaj porabit. Če je pločevina tanka in mehka, še gre nekako, 2kg kladivo in hop po njem na betonski plošči... ali bi bilo bolje na kakšni drugipodlagi?
Razmišljel sem da bi naredil eno preprosto napravo, podobno kot krivilni stroj na 3 valje, razmišljal sem o 5 valjih, lahko tudi več... po tem principu https://www.youtube.com/watch?v=-lLMapGYaMA seveda ne takole mašino ampak nekaj preprostega.

Recimo 2x U profil, valje iz debelostenke cevi, namesto ležajev puše bi šlo? pogon na vinto, verjetno ne bo šlo če je gnan samo en valj, bi moral povezati več valjev z verigo.
Tolčenje po plehu ne daje dobrih rezultatov, ker ni mogoče napetosti enakomernu umiriti, še slabše je, ker udarci povzročijo nove napetosti.

Kakšna ideja?

Za žico je bolj preprosto https://www.youtube.com/watch?v=fZLiEUKtE6c

[hine]

Poizkusite z mehkejšim kladivom in po jekleni plošči. Jaz sem jo ravnal s plastičnim kladivom na kovaškem nakovalu.

[reber]

Poskusili smo že vse sorte metode, tudi z valjarjem, ni bilo slabo. Valjarja nimam, nekoč ga je imel tast.
Ob neki priložnosti sem prosil lokalnega kmeta, ko je vozil mimo mojega vrta oziroma njive, da je pločevine povozil z njegovo "galejo" in polno cisterno gnojevke, tudi ni bilo slabo.
Na voljo imam vibro ploščo za utrjevanje terena pred polaganjem tlakovcev in za zbijanje tlakovcev. Ne vem, mogoče bo za poskusit, je pa res, da na trdi podlagi precej odskakuje, torej bi moral z montirano gumi ploščo. Gumi ploščo nimam original, imam eno 15mm debelo nekajkrat armirano gumeno ploščo, ki sem jo privijačil s 4 vijaki z vgreznjeno glavo na jekleno ploščo. Tlakovce sem na ta način že utrjeval.

Tudi z gumi kladivom sem že tolkel, ampak če je pločevina trša, ne gre, tistih "obročev" ne gre poravnat drugače kot bolj na trdo in bolj na silo.

Glede na iskanje in raziskovanje možnosti na internetu sem na osnovi mojega sicer laičnega znanja in izkušenj, prišel do zaključka, da bodo rezultati najbrž najboljši z valji. Pločevinoje treba nekajkrat z valjanjem upognit v nasprotne smeri, da se odstrani napetosti in tudi precej dobro poravna. Zdaj ne vem, koliko bi poravnalo drobne neravnine, buške in kaj se bo zgodilo z valjanimi obroči, ampak zagotovo bo odstranilo precej napetosti, medtem ko jih tolčenje celo dodaja ali pa bi moral prebitat celotno površino z obeh strani, večkrat.

Če se vrnem na prvotno idejo, recimo da so valji prava rešitev, ali za zmanjšanje stroškov ležaje kar izpustim, da samo zvrtam luknje, mogoče dodam puše in skozi vtaknem os valja, dobro namažem in probam. Če ni veliko obratovanja se to menda ne bo znucalo, verjetno bo le zaviralo. Kakšen premer valja bi moral biti? ne znam preračunat, 90cm je več kot dovolj, ne bi šel na cel meter širine, ni potrebe. Sod ima 88cm, obrezan še manj, okoli 86cm max, tako da s to dolžino bi moral izhajat pri računanju upogiba.
Ali je sploh potrebno da uporabim debelostensko cev, če je navadna črna šivna (brezšivna je veliko dražja in ima tanjšo steno), vzamem primeren premer, kakšen? A bo 2" (60,3mm) dovolj? debelina stene je menda 3,85mm ali samo 3,6mm, se mi zdi, da to ni tako malo in da bi znalo zadostovati. Če kupim 6m, lahko dobim 7 valjev, če režem z 1mm rezilko teoretično dobim 856mm dolge kose, kar je dovolj. Če uporabim 2 1/2" (76,1mm) je samo 12eur dražje.
Nastružim vložke da zaprem cevi s konca, jih zapikam, vtisnem osi, sestavim in probam...
Želim narediti projekt tako, da večino naredim sam s tem kar imam.
Kaj menite?

[Žerjavar]

Poskusili smo že vse sorte metode, tudi z .... bodo rezultati najbrž najboljši z valji.

O tem nisem rabil nikdar razmišljati. Sem pa imel še pred leeeeeti priložnost videti, kako to poteka v težki industriji za do 20 mm debelo in do 2200 široko pločevino. Bila je metoda z 6 + 5 valji, ki so bili med sabo postavljeni malce konično, nastavilo pa se je debelino pločevine in njena meja plastičnosti. Trojica valjčkov mora pločevino deformirati preko meje plastičnosti. To je osnova za izračun upogibne trdnosti valjčka glede na možno širino pločevine. Iz tega se dobi tudi potrebne ležaje (drsne ali kotalne) glede na potreben čas uporabe v življenski dobi stroja.
Moč motorja za pogon valjčkov (vsi so gnani) pa se dobi iz potrebne energije za plastično deformacijo pločevine. Pogon valjčkov je z galovo verigo med dvema valjčkoma, potreben je dvoredni verižnik z večjim razmikom, kot je za dvoredno verigo.

[Demz]

Za tako zadevo definitivno rabiš kalander in v nadaljevanju valje za ravnanje. Kalander je sistem dveh valjev eden nad drugim, ki delujeta kot stiskalnica. Ta dva valja bosta poravnala izbočena rebra, ki so izdelana na plašču soda kot ojačitev površine. Eden od teh dveh valjev mora biti bombiran, da bo efekt tudi na sredini širine kalandra. Valji recimo fi okoli 200 mm ter debela stena (recimo vsaj 15 mm ali več).
V nadaljevanju pa sistem 5 + 4 valjev za ravnanje pločevine, kot si že sam ugotovil. Klasične colske cevi imajo pretanko steno, potrebuješ steno vsaj 10 mm in fi 80 mm ali več, recimo da uporabiš fi 88,9 debelostensko.

Valje bi bilo treba postružit.

Sodi so narejeni iz pločevine 0,8 mm ali več, to ni malo za upogib ali ravnanje. Potrebuješ kar močan stroj.

[kenny]

Najceneje bo poiskati en rabljen krivilni stroj za pločevino na 3 valje. Verjetno ti bo prihranilo 90% dela. Ostalih 10% bo pa še vedno kladivo. Če ne drugega lahko tak stroj v primeru neuporabe prodaš naprej.

[tehnik]

Primer ravnanja pločevine debeline 4mm in širine 650mm. Prilagam par slikic kako izgledajo valji na vstopnem delu (2x dia.138mm) in na izstopnem delu (7x dia.96mm). Kot pomoč glede ideje za izvedbo.

[reber]

Hvala vsem za konstruktivne odgovore.

Za pogon vseh valjčkov z verigo sem imel v mislih eno samo verigo v cik-cak preko vseh valjev, zato bi bili enojni verižniki dovolj, bi pa moral dodati 2 pomožna verižnika. Tako napeljana veriga bi objemala cca 3/4 vsakega verižnika.

Glede na vaše zapise in po razmisleku sedaj razumem, da bi bilo potrebno veliko moči za ravnanje v enem prehodu, saj se vse menjave smeri upogibanja seštevajo... uh težje je, kot sem si prej predstavljal.

Verjetno bo res tako, da bo najceneje in najbolj enostavno prej poskusit s strojem na 3 valje, "fertik dev". Pri tem načinu bi bila potrebna bistveno manjša sila, manjpe moči pogona, ker bi lahko ravnal z večimi prehodi postopno, obrnil smer upogibanja in ponovno več prehodov... ene parkrat obrnil smer s po več prehodi, nekaj bi menda že ratalo.

Ne gre se tukaj za to, da bo na koncu pločevina idealno ravna, pač pa za to, da ne tolčem kot zmešan in zganjam hrup, da dosežem uporaben rezultat z zmerno silo, torej s pomočjo stroja. Mislil sem, da bi bila prva verzija na ročni pogon, če bi se obneslo, bi ga nadgradil z električnim, še posebej, če bi bilo treba delat veliko prehodov. Verjetno bi tudi "obroče" v pločevini postopno poravnal na stroju s 3 valji? počasi z več prehodi, postopno bi zategoval, nenazadnje jih tudi v tovarni ne naredijo v enem samem vrtljaju, se kar nekajkrat zavrti.

S postopnim valjanjem ne bi povzročil toliko lokalnih napetosti kot s tolčenjem. S tolčenjem se pločevina na sredini bolj razteguje kot na obrobju, zato je rezultat vedno čudno trebušast, bi moral pretolčt celo površino, kar pa je preveč matranja.

[Žerjavar]

Za pogon vseh valjčkov z verigo sem imel v mislih eno samo verigo v cik-cak preko vseh valjev, zato bi bili enojni verižniki dovolj, .

Ni ravno enostavno, ker se vertikalna razdalja zgornjih in spodnjih valjčkov spreminja in je temu primerno potrebno zategovati verigo. Z ustrezno rešitvijo zategovanja pa bi lahko koristil tek pločevine v obe smeri, da ravnanje večkrat ponoviš, s čedalje večjim stiskanjem valjčkov

[Slavcr]

Ja, tehnični nasveti, ok, ... ampak, ali se ti za 15 plehov letno to splača delati? Ker imaš "za kaj porabit"? Za kaj pa? Ne sprašujem iz firbca, ampak - kako dobro poravnan pa naj bi bil 'pleh'?
'Mašina' te bo stala 50x več, finančno in časovno, kot če to pelješ na odpad in kupiš novo ravno pločevino, točno tako, kot rabiš.
Za hobi pa res eno 'špenglarsko' rabljeno mašino na 3 valje in en avtogen 'švasaparat' za pogret rebra do rdečega žara, da jih boš lahko potlačil v ravnino; eden greje, drugi vrti. Oba pa pazita, da se 'pleh ne vžge', če je še masten, barva bo pa itak smrdela...
Aja: Z nikakršnim tolčenjem (deformiranjem) ne zmanjšuješ notranjih napetosti v materialu, le povečuješ jih, material utrjuješ. Zmanjšaš jih edino s segrevanjem čez temperaturo popuščanja...

[reber]

Ja, glede verige, ko se vertikalna med valji razdalja spremeni, bi moral prestavit en dodatni pomožni verižnik, ki bi bil v vlogi napenjalnika verige. Ker bi tako napeljana veriga objemala cca 3/4 obsega verižnika vsakega valja, bi bila lahko dokaj rahla... ampak če je prisoten napenjalnik, je problem rešen. Če bi pločevino vlekel, pogona sploh ne bi rabil.

Vprašanje o 15 plehih letno je popolnoma korektno in se res lahko upravičeno vprašam, ali ima smisel
Materiala se hitro nabere za 150-200eur, pa če še tako šparam, ur sploh ne računam. Če bi delal na 3 valje, bi precej zmanjšal strošek in tudi porabo časa. Vsekakor bi moral nekje na 3 valje probat kako se na hladno zglihajo "obroči" če bi sploh šlo

Glede tolčenja mi je popolnoma jasno, da napetosti dodatno povzročam, saj sem že napisal in bi se zato temu rad izognil, čim manj tolčenja, oziroma nič tolčenja, samo valjanje, kontra od izdelave soda.

Tak pleh je zastonj, porabit se ga da za vse sorte namene, lepše je poravnan, bolj je uporaben. Če je kar tako malo poglihan, pohojen, potolčen, da je še precej zverižen in približno na daleč raven, je uporabno za neugledno pokritje skladovnice za drva, nekje kjer se ne vidi
Prijatelj je s takimi plehi pokril celotno kmetijsko lopo, ampak so nekje strojno ravnali te plehe... sem pa tudi že videl pokrito s slabo poravnanimi. Nebarvana površina zgoraj zarjavi dokaj enako in niti ne zgleda grozno, le spodaj pod streho je vse pisano.

Za letošnjo zimo imam v mislih en poseben projekt za katerega sploh ne bo zelo pomembno kako bo poravnano, ker bo pleh v celoti zakopan v zemljo. Plašče bom prerezal na pol in dobil cca 43cm široke trakove, plehi bodo zakopani pokonci kot bariera okrog njive, da voluharjem preprečim prost dostop po zemlji... bodo morali preko, kjer jih bo ujel maček En del sem že probal lansko leto in deluje, dostop imajo še vedno, tam kjer pleha ni, kopljejo ob plehu do tja, kjer ga ni več.
Z leti ljudje začnemo delati vse sorte neumnosti, čudne inovacije, ...

[Demz]

Pločevina ki je v zemljo postavljena "na nož", je smrtno nevarna. Glede na dejstvo da nimaš nobene opreme razen kladiva, kako boš to rešil?

[reber]

Je že rešeno, točno tako kot sem napisal, pleh je v celoti zakopan, nič ne gleda iz zemlje, objema in prekriva ga travna ruša. Najprej sem mislil, da bom pustil pigan rob od soda, pa je predebel, kdo bo to glihal... saj se da za tak namen, ampak sem porezal stran. Robove sem zgladil z brusnim papirjem, vogale zaokrožil. Lahko bi pigal 10-20mm postopno s kladivom, sem že delal tja do 90st 30mm rob, nič posebnega. Če bi želel ekstra varnost, ko bo bariera postavljena, bi lahko na plehe nataknil čisto ozke na okroglo zakrivljene U profile iz pleha, ene 20mm, da je zgoraj topo in posledično nenevarno. Z zgornjim robom se lahko ukvarjam naknadno, če bo projekt uspešen. Ni mi ravno do tega, da betoniram 50m+ zidu okoli samo zato, da preprečim talnim škodljivcem vstop na njivo, oziroma bolje rečeno "zevnk".

Preprosto orodje za robove pigat https://www.youtube.com/watch?v=nYP4CAlugKo in še kaj v takem in podobnem smislu se da naredit, kupit, ... špenglarsko orodje.
https://www.youtube.com/watch?v=MFU_6eLiMhI

Drugače pa, iz sodov sem naredil obroče, iz enega sem dobil 2 obroča, debele robove sem pustil in te obroče zakopal v zemljo, da so nastale take mini gredice za zelišča. Za ta projekt je žena dala komando in kr fajn zgleda. Ker so obroči tesno skupaj, tudi predstavljajo bariero, so na robu gredic.

Morebitno odstranjevanje nekoč bi bilo najbrž enostavno, s traktorjem populimo ven.

[Slavcr]

Hm, dobrohotno recimo, da... trolaš:

pleh je v celoti zakopan, nič ne gleda iz zemlje,

To naj bi bila "obramba" pred voluharjem? Saj ne more čez prestopit, nikakor, kajneda ne?

[ktm2002]

Hm, dobrohotno recimo, da... trolaš:

pleh je v celoti zakopan, nič ne gleda iz zemlje,

To naj bi bila "obramba" pred voluharjem? Saj ne more čez prestopit, nikakor, kajneda ne?

Na vrhu bo pa Tom stražil...