Kdo bo znanstvenik in inženir?

Nekaj dni pred iztekom minulega leta smo navdušenci, organizirani znotraj Slovenskega društva za materiale, organizirali delavnico na temo "Lahke kovine in kompoziti v avtomobilski industriji - izziv mladim za študij tehnike in znanstveno kariero na področju materialov". Namen je bil predstaviti nekatere vodilne trende na področju uporabe lahkih materialov v transportnih sredstvih in spodbuditi interes mladih za tovrstni študij. To je bila tudi priložnost za primerjavo družbenega ugleda poklicev znanstvenik in inženir v EU in pri nas. Predvsem smo nekateri skušali odgovoriti na vprašanje, s kakšnimi ukrepi bi bilo mogoče stanje izboljšati. Evropske izkušnje na tem področju najbolje izražajo rezultati ankete, ki so jo po naročilu Evropske direkcije za raziskave izvedli leta 2001 na vzorcu približno 1000 prebivalcev iz vsake izmed petnajstih držav članic EU in o kateri smo pred časom v prilogi Znanost že lahko brali. Med drugim se je izkazalo, da državljani EU nedvomno najbolj cenijo zdravniški, znanstveni in inženirske poklice. Prebivalci EU torej najbolj spoštujejo poklice, ki temeljijo na vrhunskem znanju, pri čemer prevladujejo medicina, naravoslovje in tehnika. Poklica poslovnež in politik so anketiranci uvrstili na predzadnje in zadnje mesto med ponujenimi v anketi. V direkciji so te ugotovitve razumeli kot neke vrste potrdilo, da je na (medicinskem, naravoslovnem in tehniškem) znanju temelječa družba najpomembnejša naložba in da brez vlaganj v tovrstna znanja ne bo mogoče nadaljevati družbenega in industrijskega razvoja, kaj šele, da bi se potegovali za mesto vodilne ekonomije v svetu. Ob promociji znanosti v Sloveniji, ki je sicer zelo koristna akcija ministrstva za šolstvo, znanost in šport, bi se bilo treba vprašati, kako v Evropi najbolj cenjeni poklici kotirajo pri nas. Ne vem, ali je kdo pri nas že opravil podobno anketo, koliko prebivalci Slovenije spoštujemo posamezne poklice, vendar sodeč po zanimanju mladih za študij in znanstveno kariero na področju naravoslovja in tehnike, lahko menimo, da je slika drugačna kot v EU. Zelo verjetno je, podobno kot v EU, zdravniški poklic najbolj spoštovan, vendar sta zato poklica znanstvenik in inženir daleč pod evropskim povprečjem. Na splošno je med mladimi pri nas največ zanimanja prav za poklice iz spodnjega dela lestvice evrobarometra, in ne toliko za inženirske poklice. Da o poklicu znanstvenik (oziroma raziskovalec) sploh ne govorimo. Omenjanje takšnih poklicev med mladimi zbuja (povsem upravičeno) občutek eksistenčne negotovosti in manjvrednosti. To so dejstva, zaradi katerih bi se morali zamisliti in s primernimi ukrepi povrniti zaupanje in spoštovanje do poklicev znanstvenik in inženir. Kako to storiti, smo dokaj jasno zapisali v pred kratkim sprejetem Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti. V tržni ekonomiji določajo družbeni ugled posameznih poklicev predvsem koristi, ki jih njihovi nosilci zagotavljajo državljanom in gospodarskim subjektom ter družbi nasploh. Izjema so nekateri primeri iz polpreteklosti, kjer so znanstveniki sicer bili deležni večjega ugleda kot v zadnjem desetletju, vendar večinoma iz ideoloških, in ne tržnih razlogov. Tranzicija je poklic znanstvenik (oziroma raziskovalec) precej razvrednotila, čeprav je glede položaja teh poklicev položaj pri nas kljub vsemu bistveno boljši kot v drugih državah v tranziciji in kandidatkah; ni pa povsem primerljiva s položajem v EU. Kolikor bolj je neka družba postaja inovacijska, oziroma je njena uspešnost odvisna od razvoja novih znanj ter od uvajanja in obvladovanja visokih (ali vsaj novih) tehnologij, toliko bolj znotraj nje narašča ugled poklicev, kot sta znanstvenik in inženir. Iz tega se lahko naučimo dvoje: prvič, da (še) nismo pretežno inovacijska (torej na znanju temelječa) družba, in drugič, da bomo globlje implementirali evropske vrednote šele, ko bomo z učinkovito (re)organizacijo in ustvarjanjem razmer, ki jih zelo kakovostno in povsem v skladu z evropsko miselnostjo opredeljuje nov Zakon o raziskovalni in razvojni delavnosti, znanstvenikom in inženirjem povrnili v naši družbi mesto in vlogo, ki jo ta dva poklica že tradicionalno zavzemata v industrijsko razvitem svetu. Kljub evropsko primerljivi raziskovalni zakonodaji, ki "ustvarja organizacijo in določa pogoje za financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti za uresničevanje temeljnih strateških razvojnih ciljev, kot so ustvarjanje novega znanja in spoznanj ter prenos tega in mednarodno dosegljivega znanja v javno korist in gospodarsko izrabo za povečanje družbene blaginje, krepitev sposobnosti za obvladovanje splošnega družbenega napredka in tehnološkega napredka kot glavnega vira produktivnosti dela in nacionalne konkurenčne sposobnosti v globalnem prostoru, zvišanje individualne in družbene kakovosti življenja ter utrjevanje nacionalne identitete", se družbeni ugled znanstvenih in inženirskih poklicev prepočasi povečuje. Ko naši mediji poročajo o donosnosti poklicev z dna pričujoče tabele v Sloveniji, bi se morali vprašati, zakaj je po drugi strani za preverjeno visokomoralne in družbeno koristne poklice, ki jih kot takšne pozna in ceni EU, pri nas precej manj zanimanja in spoštovanja. Del odgovora je zagotovo v zgrešenem presojanju njihove relevantnosti. Tudi ko gre za razvoj novih znanj o osnovnih pojavih (temeljna in po novem temeljna podoktorska znanja) in drugih vrst izvirnega raziskovanja, ki ga izvajamo zato, da bi pridobili novo znanje, usmerja pa se predvsem k nekemu praktičnemu namenu (aplikativne raziskave), pridemo do sklepa, da nova znanja preprosto ne morejo biti relevantna (tudi če jih neštetokrat objavimo in so neštetokrat citirana), če jih na koncu ne uporabijo v industriji - za izboljšanje obstoječih ali razvoj novih izdelkov in storitev. Glede na to bi bilo največ znanja treba nameniti prav najperspektivnejšim industrijskim panogam, in ne nasprotno - temam, ki zagotavljajo le akademsko odličnost. To bi v kratkem omogočilo, da znanje, ki zares služi nekemu praktičnemu namenu, dobi tudi pri nas svojo ceno in družbeni ugled, podobno kot v drugih evropskih državah. Avtor: Dr. Varužan Kevorkijan, Maribor Vir: Delo poslovni portal [url=http://dpp.delo.si:3oh9a45j]dpp[/url:3oh9a45j], 28. februar 2003