KLIK - revija novodobnih ustvarjalcev - ekologija
Izšla bo majska izdaja revije Klik. Koliko resnično vemo in kaj v resnici naredimo za okolje? Veliko zanimivih vsebin s področja ekologije, teme tokratne izdaje revije, si lahko preberete v tokratni kratki predstavitvi revije.
Živeti svoje sanje
Redko srečamo človeka, ki ne bi v sebi nosil vsaj kakšnega drobca sanj; veliko več je tistih, iz katerih te kar kipijo. Neudejanjenje sanj je nezaceljiva travma, ki je kriva za vrsto nesrečnih pogledov, žalostnih usod, celo tragedij ... Pravijo, da se sanje uresničijo le tistim, ki si jih najbolj vroče želijo. Srečniki, ki uspejo svoje sanje spremeniti v resničnost, v svoje življenje in delo, so maloštevilni in tudi srečanja z njimi so redkost. Zato je bilo srečanje z industrijskim oblikovalcem Georgom Gedlom, ki je uspel svoje sanje spremeniti v resničnost, toliko bolj zanimivo.




Sejmi še niso mrtvi!
V internetni dobi se pogosto slišijo ocene, da se sejmom izteka življenjska doba in da se bodo vse te prireditve počasi preselile na splet. Obisk sejemskega mastodonta, kot je milanski sejem, prepriča prav v nasprotno – sejmiščni prostori, ki so jih pred kratkim zgradili na novi lokaciji, že s svojim videzom in z razsežnostmi pričajo o pomenu, ki ga milanska občina daje temu in drugim sejemskim dogodkom, ki se bodo tukaj (lahko) dogajali. Ljubljansko razstavišče v celoti je manjše, kot je tam le vhodna avla s spremljevalnimi prostori. Sejmiščne hale raje ne bi primerjala. Vse skupaj v teh dneh vrvi in prekipeva od življenja in dogajanja.

Je ekološko bivanje mogoče?
Posvet Ekocentri, ki ga je 3. aprila v Ljubljani organizirala slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera, je bil eden izmed odzivov na vedno ostreje izpostavljene zahteve, da se tudi na področju bivanja zgodijo premiki k večji skrbi za naravo, predvsem pa k odpravljanju neravnovesij, ki jih je ustvaril človek s svojim brezobzirnim izkoriščanjem naravnih bogastev in z razsipniškim obnašanjem z energijo.

Zelena arhitektura prihodnosti
Trajnostna ali zelena arhitektura je za vsakega ustvarjalca prostora v 21. stoletju skoraj obvezno področje delovanja. Če je zelena arhitektura določena samo z uporabo tehnik trajnostnega oblikovanja, pa arhitekti, kot sta sir Norman Foster in Glen Murcott, presegajo te tehnične meje in prehajajo na področje poetičnosti, ki je vpeto v okolje in se zrašča z ekologijo.
Trajnostne rešitve mobilnosti
Ali preprosteje: kako zmanjšati obremenitve okolja, predvsem pa ozračja, in sicer zaradi nenehno naraščajočega prometa? Vse vznemirljivejše vesti o tanjšanju ozonskega plašča in posledicah, ki lahko temu sledijo, bijejo plat zvona. Promet je nedvomno največji onesnaževalec ozračja, saj predstavlja kar zajeten kos te grešne pogače. Prometa seveda ne moremo kar ukiniti, lahko pa kaj naredimo, da zmanjšamo količino izpušnih plinov. Uvedba bencina brez dodatka svinca ni veliko prispevala k izboljšanju stanja in tega se zavedajo že skoraj vse avtomobilske tovarne, zato so v svoje poslanstvo z velikimi črkami zapisale trajnostni razvoj oziroma sustainable design – razvijanje do okolja prijaznih vozil.

Eko ni blagovna znamka
V zadnjem času je postal pojem ekologije zelo priljubljen. Dolgo napovedovane podnebne spremembe, izbruhi bolezni, izumrtja živalskih in rastlinskih vrst so začeli ogrožati naš obstoj. Postali smo pozorni na to, kako živimo, kako se oblačimo in prehranjujemo. “Ekološki trend” je z navdušenjem pograbila industrija in oznako eko začela uporabljati kot izgovor za višjo ceno, ki je ne more vsakdo plačati. Vendar resnično sobivanje človeka z naravo ni stvar statusa in ugleda. Z mislijo na ekologijo bi morali nastajati vsi novi, še tako majhni in nepomembni izdelki.
Skrb za okolje je stvar vseh nas
Vsako leto 22. aprila praznujemo svetovni dan Zemlje. Dan, ko pregledamo obstoječe in se zamislimo nad novimi nevarnostmi, ki pretijo življenju na Zemlji. In dan, ko naj bi ljudje še posebej ljubeče vzpostavili stik z naravo. Za lastno delovanje smo odgovorni sami, delovanje organizacij pa je na očeh javnosti. Energetika, industrija, promet, kmetijstvo in gozdarstvo so panoge, ki najbolj pereče obremenjujejo okolje. Industrija opreme za dom pa je tista, kjer so končni porabniki z dejansko uporabo različnih izdelkov in električnih aparatov največji soudeleženci pri obremenjevanju okolja.
Dosegli smo cilj: 100% obnovljiv!
Le želimo si lahko, da bi lahko za prav vsak izdelek v kratkem zapisali to trditev! Odlagališča odpadnih materialov po vsem svetu so namreč vedno bolj napolnjena, surovine pa vse dražje. Neizogibno potrebno je, da se naučimo in navadimo uporabljati že obstoječe! Da to ni nemogoče, dokazuje podjetje Herman Miller, ki je svoj pisarniški stol Celle naredilo tako, da je kar 99 odstotkov njegovih sestavnih delov obnovljivih.

Je lahko tudi les pameten?
Težko bi našli material, ki bi bil primerljiv lesu: topel, preprost za obdelavo, prijeten na pogled in otip; veliko ga je in v različnim barvah ter strukturah. Celo, ko gori, je neprimerljiv z drugimi materiali, saj traja celo večnost, da popusti ognjenim zubljem! Ima pa tudi kakšno slabost, na primer to, da je vedno živ. Diha skupaj s svojim okoljem, vsrkava in oddaja vlago ter toploto in se tudi prav rad upogne, poči ipd. Njegovo neposlušnost človek kroti na različne načine, skuša ga napraviti pametnega. Poglejmo si nekaj načinov, kako mu to uspeva.
Ingrid houtcieff
Nimam nobene posebne priznane izobrazbe na področju umetnosti; sledila sem svojemu naravnemu razvoju. Zahvaljujoč zanimanju za umetnost, fotografijo in za druge vizualne medije, sem odkrila tudi računalniško grafiko, ki mi je tako ustrezala, da sem jo vzela za svojo. Danes delam kot samostojna ilustratorka in oblikovalka, tudi na področju spleta. Večinoma so moje stranke izdelovalci tetovaž in glasbeniki, katerim izdelujem ovitke za albume in spletne strani. V stik z mano pridejo tudi tisti, ki želijo nekaj bolj osebnega. Žal je ta ciljna skupina zelo omejena in je težko dobiti dela tukaj, sploh pa pri knjigah, ki bi jih rada ilustrirala. Moj najpomembnejši naročnik je bila avstralska skupina Transcending Mortality.
Poslastica za hipermobilne
Računalniki so nas tako zasužnjili, da skoraj ni več poti, na katerih bi jih lahko pogrešali. Žal pa znajo biti pri tem kar nadležni – pretežki, da ne bi od nošnje bolele dlani, preveliki, da bi jih položili na polico v letalu, in prevroči, da bi jih lahko predolgo držali na kolenih. Zato nas je takoj premamila radovednost, da v živo preverimo uporabnost mini notesnika z zanimivim imenom – Flybook.

Vélika fuzija
Letnica 2007 numerološko ne deluje prav prepričljivo (razen tega, da je njen seštevek pravljično število 9), a kljub temu smo letos priča že drugemu vélikemu spajanju programov v enovit sistem. Prejšnji mesec smo nekaj podobnega spoznavali pri Autodesku, zdaj mu je sledil Adobe. Prehodno obdobje prevzema Macromedie je končano, pripone former so dokončno odpadle in celotna kolekcija kupljenih orodij je imensko in fizično priključena Adobejevim. Ker je paleta različnih programov zdaj zelo široka in raznolika, se je posledično močno povečala paketna ponudba, kar pomeni, da je število zbirk od 2 naraslo kar na 6!
Adobejeva digitalna temnica
Januarja 2006 je Adobe napovedal nov program, namenjen fotografom digitalne tehnike – Adobe Lightroom. Program je bil kmalu na voljo v betarazličici, trenutno pa je na trgu že stabilna različica 1.0. Namenjena je urejanju, razvijanju in tiskanju fotografij, izdelavi predstavitev in spletnih galerij. Čeprav bi sprva mislili, da program s toliko različnimi funkcijami ne more biti namenjen resnično profesionalni rabi, pa se je Adobe ponovno izkazal in potrdil, da je še vedno vodilni na svojem področju.
AutoCAD 2008
Leto je spet naokrog in zunaj je nova različica AutoCAD-a 2008. Mogoče ni toliko udarnih novosti, kolikor smo jih dobili z 2007-ko, kjer se je celotno delo v 3D-ju obrnilo na glavo (v pozitivnem smislu!), a nekaj stvari je zelo zanimivih in težko pričakovanih. Na splošno lahko rečemo, da je to zdaj prečiščena 2007-ka, saj je delo v 3D-ju hitrejše in stabilnejše. Postopek privajanja na različico 2008 bo preprost, ker so nove stvari precej specializirane in tako se vsi uporabniki ne bodo ukvarjali z vsemi področji novitet.

Revit architecture 2008
BIM (Building Information Modeling) je informacijska tehnologija v arhitekturi in gradbeništvu, ki omogoča optimalen izkoristek časa pri projektiranju. Program Revit pa je tisto orodje, s pomočjo katerega lahko najbolje izkoristimo vse potenciale, ki jih ponuja omenjena tehnologija. Bistvo nove tehnologije je, da nič več ne operiramo z geometrijskimi elementi, ampak virtualno gradimo objekt z gradbenimi in arhitekturnimi elementi.
Autodesk viz 2008
Program Autodesk VIZ je namenjen izdelavi arhitekturnih vizualizacij. V njem boste našli osnovne arhitektonske gradnike, kot so zid, odprtine in stopnice. Poleg tega imate na voljo parametrične modele dreves in grmovnic. Ne manjka niti modelirnik terena. Seveda lahko brez težav uvozite 3D-model objekta ali terena tudi iz AutoCAD-a. Predvsem pa boste z njim v kratkem času izdelali kakovostne upodobitve in animacije.

Cinema 4d 10.1 studio
Vse pogosteje smo priče pojavu, da dajo proizvajalci profesionalne programske opreme v vsakdanjem neusmiljenem boju s konkurenco na trg nove različice programov, še preden so le-te dejansko pripravljene za uporabo (“razhroščene”). Bolj kot poslati na trg brezhibno različico programa je postalo pomembno poslati na prodajne police izdelek vsaj dan ali dva prej, preden to stori konkurenčno podjetje. Resna obravnava oz. preizkus nedokončanih programov pa je precej nesmiselno početje in se mu je boljše preudarno izogniti ter s tem preprečiti predvsem zavajanje bralcev.
Priljubljeni objekti
Eden izmed po krivici skritih draguljev ArchiCAD-a je uporaba palete Priljubljenih (Favorite palette), zelo učinkovitega orodja, ki močno pospeši naše delo in predvsem v večjih birojih pripomore k standardizaciji projektov. Omogoča nam hitro uporabo pogosto uporabljenih objektov z vsemi nastavitvami, ki smo jih pri njihovem ustvarjanju uporabili.

Visoki tisk na valj v drugo
vKončni izdelek je enak, kot je bil v številki 85 – to je izdelava visokega tiska na valj. Tokrat bomo izdelali model s pomočjo površin. Površine so pogosto tiste, ki nam odprejo pot do cilja. Zato sta še posebno pomembna poznavanje površin in njihova pretvorba v ali iz solidov.

Digitalno ozadje
Tokrat si bomo ogledali, kako lahko s pomočjo Photoshopa naredimo digitalno ozadje, primerno za spletno stran, ali ozadje vašega namizja.

Pajkec ...
Danes si bomo ogledali, kako z nekaj preprostimi koraki narišemo drobnega pajka.

